V Mestni knjižnici »Vladislav Petković Dis« v Čačku in v Mestni knjižnici v Novem Sadu so ob 15. obletnici zbirke priredili pogovora, posvečena »temu največjemu mednarodnemu kulturnemu, literarnemu in promocijskemu projektu slovanskih književnosti«.
V Čačku so o zbirki spregovorili glavni urednik zbirke Mladen Vesković, srbski založnik Gojko Božović in literarna kritičarka ter urednica na Radiu Beograd Tamara Krstić. V Novem Sadu pa sta ob Mladenu Veskoviću in Gojku Božoviću o zbirko predstavljali prof. dr. Vladislava Gordić Petković z Univerze v Novem Sadu in prevajalka iz slovaščine dr. Zdenka Valent Belić.
Mladen Vesković je pojasnil, da zbirka izhaja na pobudo in pod okriljem Forum slovanskih kultur, in spregovoril o začetkih in poslanstvu te ustanove. Razložil je tudi zasnovo zbirke »Sto slovanskih romanov«, prvega in po njegovem mnenju najbolj prepoznavnega projekta Foruma.»Cilj projekta je bil spoznavanje slovanskega sveta s spodbujanjem medsebojnega prevajanja ter promocijo slovanskega kulturnega prostora s predstavitvijo najboljših literarnih dosežkov. Doslej je izšlo 92 naslovov v sedmih jezikih, od tega kar 30 v srbščini. Ena od naših prihodnjih nalog je dopolnitev seznamov in izvedba drugega kroga, ki bi podaljšal življenjsko dobo te reprezentativne zbirke,” je dejal.
Gojko Božović se je spomnil začetkov izdajanja zbirke, časa »kulturnega nepriznavanja«, ko je vsak prevod v srbščino iz katerega od slovanskih jezikov – razen ruščine – predstavljal malodane »incident«. »Po padcu berlinskega zidu so vse slovanske države doživele zelo dramatične spremembe, nove družbene, politične in gospodarske okoliščine, razpad, dezintegracijo in na koncu tranzicijo. Treba je bilo znova vzpostaviti pretrgane kulturne in literarne vezi med slovanskimi državami ter poglobiti obstoječe. Eden od načinov za to je bila zasnova tako reprezentativne zbirke, pa tudi ustvarjanje nove generacije prevajalcev iz slovanskih jezikov,« je dejal Božović.
Tamara Krstić je delila nekaj svojih vtisov o zbirki: »Zbirka Sto slovanskih romanov se naslanja na literarno dediščino in resnično lahko vidite dialog med različnimi civilizacijami in obdobji. Romani iz te izdaje obravnavajo večne, univerzalne teme v literaturi, ki se dotikajo nas vseh: osamljenost, tesnoba, odtujenost, iskanje prostora pod soncem, preučevanje človekovega obstoja itd.«
Ob koncu so sogovorniki izmenjali mnenja o možnih načinih popularizacije zbirke, pa tudi slavistike nasploh. Strinjali so se, da potrebna podpora ustreznih institucij, pogostejši obiski pisateljev in prevajalcev, zanimanje medijev in pomoč knjižničarjev, ki so pogosto v neposrednem stiku z bralci.
