Živa

Namen nagrade Živa za najboljši slovanski muzej in najboljši slovanski kulturni in naravni spomenik je prepoznati, spodbujati, nagraditi in pospeševati eksperimente, projekte in prakse v muzejskem sektorju v posebnem kulturnem in geografskem okviru evropskih držav slovanskih narodov ter prepoznati posebnosti in posebne vrednote slovanskega sveta z njegovimi zgodbami, tradicijami in dediščino, skupnimi in včasih zelo različnimi koreninami, pa tudi težavami.

Živa je živa skozi:
“Je nagrada, ki obenem skrbi za zbiranje zanimivih izkušenj ter omogoča njihovo izmenjavo na nadnacionalni ravni. S spodbujanjem tekmovalnosti med muzeji skrbi, da čim večje število muzejev dosega odličnost, ki presega željo, da bi bili zgolj najboljši. Gradi na spoznanju, da sta znanje in izmenjava izkušenj bistvenega pomena pri krepitvi vpliva, ki ga imajo muzeji v naših družbah.”
zivi-video-bg
Play Video

VSAKOLETNI CIKEL

Število slovanskih muzejev ter kulturnih in naravnih spomenikov, ki širijo svoj vpliv v družbi v lokalnem in nacionalnem merilu je osupljivo in vsak dan večje. Že to je občudovanja vredno, a te izkušnje je treba tudi deliti, doživeti in prepoznati. Nagrada Živa – ter vsi muzeji, ki se potegujejo zanjo – je pomembna vstopna točka za deležnike FSK, naše sodelavce in občinstvo.

Nagrada deluje kot platforma za izmenjavo in promocijo, tako v slovanskih državah kot v širši skupini evropskih držav. Obe nagradi (nagrada Živa za najboljši slovanski muzej in Živa za najboljši slovanski kulturni in naravni spomenik) sta namenjeni promociji varovanja, ohranjanja, izobraževanja in obveščanja o muzejskih zbirkah ter naravnih in kulturnih spomenikih, njihovi raznovrstnosti, vsebinah in družbeni vlogi, s tem da poudarjata njihove ustvarjalne in napredne pristope, odprtost in dostopnost javnosti, njihov vpliv na družbo ter njihov prispevek k razvoju muzeoloških načel in idej.

  • Nagrada Živa vabi k sodelovanju kandidate iz naslednjih držav: Belorusije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Črne gore, Severne Makedonije, Poljske, Ruske federacije, Srbije, Slovaške, Slovenije in Ukrajine.
  • Prijave so brezplačne.
  • Sodelujejo lahko muzeji vseh vrst: zgodovinski, naravoslovni, tehnični, industrijski muzeji oziroma znanstvena središča, etnološki, arhitekturni, literarni, glasbeni, umetnostni in drugi muzeji. Muzeji so lahko lokalni, regionalni, nacionalni ali zvezni. Tudi zasebni muzeji so vabljeni k sodelovanju.
  • Sprejemamo tudi prijave vseh vrst kulturnih in naravnih spomenikov: zgodovinskih stavb in struktur, spomenikov, arhitekturnih del, arheoloških najdišč, kulturnih in naravnih muzejskih rezervatov, prenovljene, rekonstruirane industrijske stavbe in območja, ki so dobila nove, muzejske in kulturne vsebine, združena dela narave in človeka, kot so vrtovi in parki – območja kulturne dediščine, ki ima izjemno vrednost z zgodovinskega, umetniškega, znanstvenega, etnološkega ali antropološkega vidika.
  • Izmenjava idej in rezultatov s kolegi iz slovanskih in drugih držav.
  • Dostop do platforme, kjer imajo priložnost za pogovor in izmenjave na podelitvi nagrad.
  • Celoletna promocija v katalogu Živa, na spletni strani, prek video predstavitve in v vseh komunikacijah FSK z javnostjo.
  • Širša prepoznavnost med evropskimi ustanovami.
  • Odlične storitve odnosov z javnostmi za vse deležnike.

Izbirni postopek se začne jeseni z objavo mednarodnega razpisa in seznanjanjem širše javnosti z razpisom. Prijave in promocija potekajo do konca leta ob pomoči mednarodne žirije. Prva polovica leta je namenjena vrednotenju prijav in odločanju o nagradah. Po oddaji popolnih prijav sodniki obiščejo sodelujoče muzeje. Maja ali na začetku junija se sodniki sestanejo, pregledajo poročila in izmenjajo svoje strokovne ocene ter odločijo o dobitnikih nagrad in posebnih priznanj. Poletje poteka organizacija podelitve nagrad, dogodka, iz katerega je sčasoma nastalo strokovno srečanje, ki ponuja priložnost za izmenjavo izkušenj.

Cikel nagrade Živa se septembra zaključi s podelitvijo nagrad. V šestih letih svojega obstoja se je dogodek razvil v tridnevno srečanje  strokovnjakov iz različnih področij, ki pogosto dopolnjujejo muzeologijo. Posebnost, ki je postala že običajna praksa, je predstavitev predhodnega dobitnika nagrade in njegovih izkušenj v preteklem letu. Cikel nagrade Živa je sicer vedno enak, zato pa se vsako leto spremeni njena lokacija. To je odlična priložnost, da se še bolje spozna različna okolja, s katerimi se sodeluje.

SODNIKI

Države članice Foruma slovanskih kultur imenujejo sodnike iz vsake države. Sodeluje tudi Evropska muzejska akademija, ki zagotavlja tri ali štiri sodnike iz svoje skupine strokovnjakov. Sodniško ekipo sestavlja 13 do 14 članov. Člani žirije prihajajo iz različnih okolij, so direktorji muzejev, svetovalci za upravljanje s kulturo, kustosi, muzejsko osebje, ki dela v odnosih z javnostmi, in strokovnjaki za trženje.

Sodniki na poti

Žirija obišče vse prijavljene in nominirane muzeje, kar je redka in edinstvena praksa, ki bogati tako muzeje kot sodnike za nagrado Živa. Neprecenljivost osebne izkušnje predstavlja dodaten vidik strokovnega ocenjevanja, pri katerem se osredotočajo na izjemno in ustvarjalno rabo zbirk v kombinaciji z inovativnim interpretativnim pristopom.

Vtisi sodnikov

SKULPTURA ŽIVA

Unikatno umetniško skulpturo je ustvarila Ljubica Ratkajec Kočica, slovenska likovna umetnica ter oblikovalka stekla in keramike iz Rogaške Slatine. Njena dela so žela uspehe na samostojnih in skupinskih razstavah in prejela številne domače in mednarodne nagrade.

Njen umetniški opus odlikujeta inovativnost in izjemen občutek za žive detajle znotraj oblikovne kompozicije njenih stvaritev. Pomemben del njenega ustvarjalnega dela je posvečen ženski obliki, ki jo ponazarja s stilizirano glavo in preprosto silhueto, to pa domiselno dopolnjujejo posamezni simboli in umetniški elementi.

Zaradi izrednega občutka Ljubice Ratkajec Kočica so njene keramične skulpture izjemni ustvarjalni dosežki, kjer trdna struktura keramične forme prehaja v ustvarjanje skulptur z natančno grafično obdelavo površine. Vsaka njena unikatna mojstrovina pripoveduje svojo in prinaša edinstveno estetsko izkušnjo.

ZMAGOVALCI & PREJEMNIKI POSEBNIH PRIZNANJ

ŽIVA ZMAGOVALCI

Najboljši slovanski muzej

Vsi dosedanji najboljši slovanski muzeji.
Več

Najboljši naravni in kulturni spomenik v slovanskih državah

Vsi dosedanji naravni in kulturni spomeniki.
Več

PREJEMNIKI POSEBNIH PRIZNANJ

NOMINIRANCI ZA NAGRADO ŽIVA

PUBLIKACIJE ŽIVA

PODELITVE & KONFERENCE

IZPOSTAVLJAMO

Živina družina

Živa je v sedmih letih povezala 139 muzejev iz 13 slovanskih držav.

Gostitelji podelitve in
konference nagrade Živa

Podelitev in konferenco nagrade Živa so doslej gostili: Skopje / Severna Makedonija, St. Peterburg / Ruska federacija, Zadar / Hrvaška, Bled / Slovenija, Praga / Češka republika in Bar / Črna gora.

Živa po Živi

Dogodek Živa po Živi je bil del posebnega FSK programa v okviru VIII. mednarodnega kulturnega foruma v Sankt Peterburgu. Dogodek, na katerem sta bili izročeni skulpturi Živa za najboljši slovanski muzej v letu 2019 in za najboljši naravni in kulturni spomenik v slovanskem svetu, je FSK pripravil v sodelovanju z Državnim muzejem politične zgodovine Rusije.

NOVICE

Cikel nagrade Živa 2020 se nadaljuje

Potem ko muzejev nominiranih za 7. nagrado Živa spomladi letos zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče obiskati, so sodniki obiske opravili na daljavo. V muzejih v enajstih slovanskih državah so se nanje dobro pripravili.

Več »

Sodniki za nagrado Živa znova na poti

Ob izboljšani epidemiološki sliki v večini slovanskih držav in sproščanju ukrepov so sodniki za nagrado Živa ponovno pripravljeni na obisk muzejev v živo. V kolikor to pri vseh prijavljenih muzejih ne bo mogoče, bodo obisk in evalvacijo opravili na daljavo. 7. podelitev nagrade Živa za najboljši slovanski muzej in najboljši kulturni in naravni spomenik v slovanskih državah bo septembra 2021.

Več »

ZAČETKI

Slovanska boginja Živa (tudi Żiwia, Siva, Sieba ali Razivia) predstavlja načelo življenja, dolgoživosti, mladostnosti, lepote, miline, vitalnosti in rodnosti – značilnosti, ki lepo opisujejo tudi slovansko dediščino.

Nagrada Živa je nastala leta 2012 na pobudo strokovne projektne skupine iz držav, ki jih povezuje Forum slovanskih kultur.

Scroll to Top