Nagrada Živa je priznanje za odličnost slovanskih muzejev, spomenikov kulturne in naravne dediščine ter prizadevanj za ohranjanje slovanske dediščine po vsem svetu. Priznava, spodbuja in nagrajuje inovativne projekte, prakse in eksperimente v muzejskem sektorju, pri čemer upošteva edinstven kulturni in geografski kontekst slovanskih narodov v Evropi. Nagrada poudarja posebnosti in skupne vrednote slovanskega sveta – njegove zgodbe, tradicije in dediščino – ter hkrati priznava tako skupne korenine kot različne zgodovinske izzive.
Nagrada ŽIVA – konferenca o slovanski dediščini in inovacijah v muzeologiji
Letošnja prireditev nagrad ŽIVA, ki je potekala 10. oktobra v mestu Trebinje v Bosni in Hercegovini, je prinesla številne novosti in izpostavila vrhunske dosežke muzejev in institucij za ohranjanje slovanske dediščine. Glavna nagrajenca sta bila Hrvaški prirodoslovni muzej iz Zagreba ...
Znani so nagrajenci Živa 2025
Med 8. in 11. oktobrom 2025 je Forum slovanskih kultur (FSK) v Trebinju v Bosni in Hercegovini že enajstič organiziral podelitev nagrade Živa in mednarodno konferenco. Potekala je pod pokroviteljstvom Nikole Selakovića, ministra za kulturo Republike Srbije in predsednika upravnega ...
Podelitev nagrade Živa 2025
Forum slovanskih kultur (FSK) z veseljem napoveduje 11. podelitev nagrade Živa in strokovno konferenco. Že več kot desetletje nagrade Živa proslavljajo izjemne dosežke na področju ohranjanja in promocije slovanske kulturne dediščine, hkrati pa gradijo živahno mrežo več kot 210 muzejev ...
Število slovanskih muzejev ter kulturnih in naravnih spomenikov, ki širijo svoj vpliv v družbi v lokalnem in nacionalnem merilu, je osupljivo in vsak dan večje. Že to je občudovanja vredno, a te izkušnje je treba tudi deliti, doživeti in prepoznati. Nagrada Živa je namenjena promociji varovanja, ohranjanja, izobraževanja in obveščanja o muzejskih zbirkah ter naravnih in kulturnih spomenikih, njihovi raznovrstnosti, vsebinah in družbeni vlogi. Deluje kot platforma za izmenjavo in promocijo v slovanskih državah in širšem evropskem prostoru, tako da izpostavlja njihove ustvarjalne in inovativne pristope, odprtost in dostopnost javnosti, njihov vpliv na družbo ter njihov prispevek k razvoju muzeoloških načel in idej.
Rene Capovin / Italija, direktor, Muzej industrije in dela v Brescii
Maja Chankulovska Mihajlovska / Severna Makedonija, višja kustosinja, Narodna galerija, Skopje
Ekaterina Djoumalieva / Bolgarija, direktorica Direktorata za kulturno dediščino, muzeje in vizualne umetnosti, Ministrstvo za kulturo Bolgarije
Dr. Pavel Douša / Češka, namestnik generalnega direktorja, Narodni muzej za kmetijstvo, Praga; direktor, grad Kačina
Olha Honchar / Ukrajina, direktorica, Spominski muzej totalitarnih režimov »Ozemlje terorja«
Dirk Houtgraaf / Nizozemska, svetovalec za strateški marketing, Agencija za kulturno dediščino Nizozemske (Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost)
Neda Knežević, mag. / Srbija, direktorica, Muzej Jugoslavije, Beograd
Massimo Negri / Italija, znanstveni direktor, Evropska muzejska akademija
Dr. Lidija Nikočević / Hrvaška, neodvisna raziskovalka in kustosinja
Branislav Panis / Slovaška, direktor, Narodna banka Slovaške – Muzej kovancev in medalj v Kremnici
Dr. Andreja Rihter / Slovenija, direktorica, Forum slovanskih kultur
Elia Vlachou, DEA / Grčija, namestnica direktorja, vodja projektov, razvoja in mreženja,
Kulturna fundacija Nacionalne banke
Dobrila Vlahović, mag. / Črna gora, generalna direktorica, Direktorat za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturo in medije Črne gore
Dr. Sarita Vujković / Bosna in Hercegovina, direktorica, Muzej sodobne umetnosti Republike Srbske
Karolina Nina Zdravič, mag. / Slovenija, muzejska svetnica
Robert Zydel / Poljska, direktor, Tovarna čokolade E. Wedel
Države članice Foruma slovanskih kultur imenujejo sodnike iz vsake države. Sodeluje tudi Evropska muzejska akademija, ki zagotavlja tri ali štiri sodnike iz svoje skupine strokovnjakov. Sodniško ekipo sestavlja 13 do 14 članov. Člani žirije prihajajo iz različnih okolij, so direktorji muzejev, svetovalci za upravljanje s kulturo, kustosi, muzejsko osebje, ki dela v odnosih z javnostmi, in strokovnjaki za trženje.
Ekaterina Djoumalieva, Bulgaria
Director of the Directorate for Cultural Heritage, Museums, and Visual Arts, Ministry of Culture of Bulgaria
Dr. Pavel Douša, Czech Republic
Deputy Director General, National Agriculture Museum, Prague
Olha Honchar, Ukraine
Director, Memorial Museum of Totalitarian Regimes “Territory of Terror”
Dirk Houtgraaf, Netherlands
Strategic Marketing Consultant, Cultural Heritage Agency of the Netherlands (Ministry of Education, Culture and Science)
Neda Knežević, MA, Serbia
Director, Museum of Yugoslavia, Belgrade
Dr. Lidija Nikočević, Croatia
Senior curator
Gordan Nikolov, MSc, North Macedonia
Curator advisor, Museum of the Republic of North Macedonia
Dr. Andreja Rihter, Slovenia
Director, Forum of Slavic Cultures
Dobrila Vlahović, MSc, Montenegro
Director-General of the Directorate for Cultural Heritage, Ministry of Culture and Media of Montenegro
Elia Vlachou, DEA, Greece
Deputy Director, Head of Projects, Development & Networking Cultural Foundation of the National Bank
Branislav Panis, Slovak Republic
Museum Curator
The Slovak National Museum, Museum of History at Bratislava Castle
Karolina Nina Zdravič, MA, Slovenia
Museum Councilor
Dr. Sarita Vujković, Bosnia and Herzegovina
Director, Museum of Contemporary Art of the Republic of Srpska
Robert Zydel, Poland
Director of Chocolate Factory E. Wedel
Prijava je brezplačna. Prijave za najboljši slovanski muzej in najboljši slovanski kulturni ali naravni spomenik so odprte za kandidate iz naslednjih držav: Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Črna gora, Severna Makedonija, Poljska, Srbija, Slovaška, Slovenija in Ukrajina. Za nagrado Živa za najboljše v ohranjanju slovanske dediščine po svetu ni geografskih omejitev.
Prijave za najboljši slovanski muzej so dobrodošle iz muzejev vseh vrst in velikosti, vključno z zgodovinskimi, muzeji sodobne zgodovine, vojaškimi in spominskimi muzeji, naravoslovnimi, tehnološkimi, umetniškimi, industrijskimi, znanstvenimi in interpretacijskimi centri. Prav tako se lahko prijavijo etnografski, arhitekturni, oblikovalski, literarni, glasbeni in univerzitetni muzeji ter galerije. Muzeji so lahko lokalni, regionalni, nacionalni, zvezni, občinski, skupnostni, specializirani ali zasebni, dolgo uveljavljeni ali nedavno ustanovljeni.
Prijave za najboljši slovanski kulturni ali naravni spomenik se sprejemajo iz širokega spektra dediščinskih objektov: zgodovinske stavbe in strukture, spomeniški kompleksi, arhitekturna dela, arheološka najdišča ter kulturni in naravni muzejski rezervati in lokacije. Upravičeni so tudi revitalizirani ali rekonstruirani industrijski objekti in območja, uporabljena za muzejske ali kulturne namene, ter kombinirana dela človeka in narave, kot so vrtovi in parki – dediščina izjemne zgodovinske, umetniške, znanstvene, etnološke ali antropološke vrednosti.
Za nagrado Živa za najboljše v ohranjanju slovanske dediščine po svetu se lahko prijavijo različni slovanski muzeji, spominske hiše ali kulturni prostori v tujini, v diaspori ali v čezmejnih regijah držav članic Foruma slovanskih kultur (FSK). Prav tako so dobrodošla slovanska društva, narodni domovi, ustanove in skupnosti po svetu, ki skozi dogodke, dejavnosti, artefakte, tradicije, publikacije in druge pobude predstavljajo kolektivni spomin ter različne vidike slovanske kulturne identitete, pri čemer posebej izpostavljajo ohranjanje slovanske dediščine v tujini in povezave z državami izvora.
Izbirni postopek
Izbirni postopek se začne z objavo mednarodnega razpisa. Prijave in promocijske aktivnosti potekajo ob pomoči mednarodne žirije. Prva polovica leta je namenjena ocenjevanju prijav in odločitvi o nagradah.
Po oddaji popolnih prijav sodniki obiščejo sodelujoče muzeje, nato pa se sestanejo, pregledajo poročila, izmenjajo strokovne ocene in odločijo o dobitnikih nagrad ter posebnih priznanj.
Sledi organizacija podelitve nagrad in spremljajočih dogodkov, ki se je skozi leta razvila v strokovno srečanje, ponujajoče priložnost za izmenjavo izkušenj. Cikel nagrade Živa se zaključi septembra s podelitvijo nagrad in tridnevnim strokovnim srečanjem.
Izbirni postopek se začne z objavo mednarodnega razpisa. Prijave in promocija potekajo ob pomoči mednarodne žirije. Prva polovica leta je namenjena vrednotenju prijav in odločanju o nagradah. Po oddaji popolnih prijav sodniki obiščejo sodelujoče muzeje, nato pa se sodniki sestanejo, pregledajo poročila in izmenjajo svoje strokovne ocene ter odločijo o dobitnikih nagrad in posebnih priznanj. Sledi organizacija podelitve nagrad in spremljajočih dogodkov, iz katerega je sčasoma nastalo strokovno srečanje, ki ponuja priložnost za izmenjavo izkušenj. Cikel nagrade Živa se zaključi septembra s podelitvijo nagrad in tridnevnim srečanjem strokovnjakov.
»Rodovitnost, tradicija in presežnost, so vrednote, ki so generirale novo podobo plaket Živa.
Izbor materialov- gline, zlata in srebra, se mi je pri tem zdela skoraj logična izbira. Podoba je preprosta; glinena, zemeljska podlaga, nosi v srebro odlit žitni klas. Pri tem je eno zrno odpadlo in se znova zasejalo. To žitno zrno je odlito v zlato. Podstavek je narejen iz glin dveh barv, ki skupaj izrisujeta slovanski simbol imenovan Belobog.
Nabor slovanskih mitoloških simbolov je zanimiv; geometrijski znaki, skrajno abstrahirani, so v predkrščanskih časih predstavljali božanstva in sile, ki so jim krojile življenje. Belobog tako simbolizira svetlobo, blagostanje ter obilno letino.
Zemeljska podlaga v kombinaciji z žlahtnimi kovinami tvori nenavaden lok med prvinskim, bazičnim ter sofisticiranim in izbranim, na drugi strani.
Plaketa je narejena na način, da se jo lahko postavi na podlago kot objekt, ali pa se jo pokončno obesi na steno.«
– Maja Licul, oblikovalka
Forum slovanskih kultur (FSK) z veseljem razglaša odprtje prijav za nagrade Živa 2025, prestižno priznanje za izjemne dosežke pri ohranjanju in promociji...
Odprte so prijave na konferenco in podelitev nagrad ŽIVA 2025. Forum slovanskih kultur z veseljem napoveduje, da bo letošnja, že 11. podelitev...
Nagrada Živa je več kot le nagrada, je pomembna nadnacionalna kulturna platforma, ki spodbuja dialog, komunikacijo in mreženje med muzejskimi strokovnjaki. Spodbuja izmenjavo idej in izkušenj, vključevanje javnosti v muzejske dejavnosti ter spodbuja inovativnost, ustvarjalnost in sodelovanje v kulturnem sektorju.
