Transformacije
Oblačilna kultura je živahna in stalno spreminjajoča. V projektu Foruma slovanskih kultur se identificirani tipični elementi kulturne dediščine slovanskih narodov v unikatnih kolekcijah spogledujejo z esprijem in specifično senzibilnostjo modnih oblikovalcev mlajše in srednje generacije.
OD slovanske oblačilne tradicije DO sodobnih kreacij
Transformacije slovanske dediščine v 5 različnih modnih kolekcij so ustvarili:
- Nikolaj Božilov / Bolgarija,
- Galina and Nikolaj Birjukov / Ruska federacija,
- Nevena Ivanović / Srbija,
- Andrea Pojezdálová / Slovaška,
- Jelena Proković / Slovenija,
- Denisa Dovalová / Češka,
- Dragan Hristov / Severna Makedonija,
- Ivana Murišić / Črna gora,
- Jelena Holec / Hrvaška,
- Kinga Król / Poljska.
“Obleka je mnogo več kot le to, kar se na vidi na prvi pogled. Je izraz individualne, a hkrati tudi pomemben gradnik kolektivne identitete in pričevalec družbene podobe časa in prostora. V oblačilni kulturi se zrcalijo gospodarske, družbene, politične ter kulturne razmere, v izbranih materialih, všitih vzorcih, barvnih paletah, krojih so simbolično utelešene vrednote, tradicija, zgodovinski premiki.””
SLOVANSKÉ BOHYNĚ
DENISA DOVALOVá / ČEŠKA
Glavni navdih za kolekcijo Denise Dovalové so slovanske boginje. Morana je boginja, povezana z naravnimi sezonskimi obredi,
krogom življenja: rojstvom, smrtjo in ponovnim rojstvom. Odločitev o koncu zimskega časa je ležala v njenih rokah, včasih jo opisujejo tudi
kot boginjo čarovništva in magije. Mokoš, boginja Zemlje, je podpornica žensk.
Odgovorna je za zaščito njihove usode in dela, pa tudi za porod. Zaradi vpliva na življenje žensk je postala nekakšna Velika mati Slovanov, ikonično božanstvo, povezano z ženskami po vsem svetu. Dodola je boginja dežja, oblakov in zraka ter žena boga groma, Peruna. Živa je boginja življenja, potomstva in plodnosti. Njeno ime pomeni »živeti, biti, obstajati«. Lada je boginja ljubezni in lepote, zastopana tudi v obliki Freje, Izide, Afrodite, Venere in mnogih drugih. Upodobljena je kot deklica z dolgimi zlatimi lasmi, v katere je včasih vpet pšenični venec.
S kolekcijo, poimenovano SLOVANSKÉ BOHYNĚ (Slovanske boginje), želi Dovalová poudariti pomen ženske prisotnosti v slovanski dediščini. Njihovo veličino lahko opazimo skozi vse podrobnosti oblek, od uporabe starih simbolov kot odtisov, potiskov, do barvne palete in silhuet. Sodobnost je poudarjena tudi z uporabo raztegljivih in udobnih materialov.
DENISA DOVALOVá
Denisa Dovalová je leta 2015 zaključila magistrski študij modnega oblikovanja na univerzi Tomas Bata v Zlinu na Češkem.
Delovne izkušnje je med drugim pridobivala v ateljeju nizozemske modne oblikovalke Iris van Herpen, kjer je bila članica Zveze za visoko modo. Od leta 2012 sodeluje pri številnih mednarodnih modnih dogodkih, kot so dnevi mode Mercedes Benz v Kijevu, LondonPariz-Kiev Fashion Scout Selection in Mercedes Benz Fashion Week Central Europe v Budimpešti. Leta 2014 je bila zmagovalka tekmovanja Talent Black Card za mlade modne oblikovalce v okviru prireditve Unique Prague Fashion Week. Leta 2016 je bila na Designbloku izbrana za finalistko mednarodnega natečaja magistrske selekcije.
Istega leta je ustanovila lastno blagovno znamko Denisa Dovala. V procesu oblikovanja Dovalová išče ravnovesje med konfekcijskimi kolekcijami in samostojnimi modnimi projekti, s čimer uresničuje svojo vizijo povezovanja nastalih kreacij z umetnostjo. Vsak kos pripoveduje zgodbo, oblačila pa tako postanejo interpreti čustev, misli in stališč.
UKRAŠENA
JELENA HOLEC / HRVAŠKA
Kolekcijo UKRAŠENA (Okrašena) oblikovalke Jelene Holec navdihujejo ljudje, običaji, vera in življenje hrvaške pokrajine Posavina. Izhodišče oblikovanja modelov je
raziskovanje bogatih, ročno nagubanih oblačil v rdečih in belih barvah.
Oblikovalka, ki je bila rojena na tem območju, je imela veliko srečo, da je naletela na nekaj sto let stare tkanine iz konoplje in jute. Odločila se je, da jih vključi v kolekcijo ter s tem poudari pomen posavinske tekstilne dediščine. To odločitev lahko razumemo tudi kot pozitivno sporočilo o trajnostni modi in pomembnosti recikliranja starih materialov. Novi digitalni potiski, ustvarjeni posebej za to kolekcijo, so zasnovani tako, da spominjajo na tradicionalno oblačilno vezenje v geometrijskih in cvetličnih vzorcih. Silhuete spominjajo na ženske figure tistega časa. Poudarjeni boki in ramena izpostavljajo vlogo in položaj žensk. Te so imele glave pogosto prekrite z rutami, s katerimi so opredelile svoj zakonski stan. V kolekciji se ta naglavni kos uporablja kot sodoben dodatek. Močno je zastopana dekonstrukcija tradicionalnih tehnik drapiranja. Krila so bogato slojevita, z mnogimi zapletenimi konstrukcijskimi zgodovinskimi detajli.
Celotna kolekcija je polna nasprotujočih si konceptov: digitalno potiskana futuristična tkanina stoji nasproti tradicionalnim konopljinim tekstilom, naravno barvana tkanina sodobnim postopkom tiska, skrbno izdelana ročna plisirana krila pa predstavljajo nasprotje asimetrično drapiranim delom oblačil. Čez vsa oblačila se pretakajo svetli rdečerjavkasti toni tkanin. S čebulo obarvana tkanina simbolizira rituale in običaje tega območja, saj so bila življenja domačinov pogojena z naravnimi cikli in močno povezana s težkimi življenjskimi razmerami.
JELENA HOLEC
Jelena Holec je študirala modno oblikovanje na Tekstilno-tehnološki fakulteti v Zagrebu. Po zaključenem magistrskem študiju leta 2015 je ustanovila lastno modno znamko Yelena H.
Med študijem je svoje tekstilno- in modnooblikovalsko delo predstavila na številnih razstavah in tekmovanjih. Leta 2014 je prejela nagrado Portanova Fashion Incubator. Njeno delo je bilo tri leta zapored predstavljeno na hrvaškem tednu mode v Zagrebu. Razstavljala je na Mednarodnem festivalu hrvaškega oblikovanja D Day in na hrvaškem tednu oblikovanja 15/16 ter sodelovala na tekmovanju mladih modnih oblikovalcev Habitus Baltija v Rigi, Latviji. Leta 2015 je bil njen projekt z dežnim plaščem „3 in a Bundle“ izbran za regionalno platformo Young Balkan Designers.
Zahvaljujoč uporabi digitalnega tiska, je njeno delo pogosto izbrano za predstavitve izdelkov in novih projektov. Njen stil oblikovanja tekstilij združuje fotografijo, grafiko in risbo, rezultat pa so barvite in futuristične kreacije. Osredotoča se na izdelavo ženskih oblačil, ki poudarjajo naravno silhueto telesa.
GORA
DRAGAN HRISTOV / SEVERNA MAKEDONIJA
Slovani so verjeli v vodne duhove in božanstva, ki so jim darovali žrtve, zato je eden glavnih navdihov za to kolekcijo voda, ki velja za vir življenja. V vodah naj bi duše pokojnikov še naprej živele, dostop do njih pa so jim omogočale reke. Naslednji zemeljski elementi, ki so bili povezani z mrtvimi, so kamni in skale, s katerimi so gradili
bogoslužne prostore, svetišča in prestole.
S klesanjem so jih preoblikovali v čarobna bitja ali živali, prostor njihove postavitve pa je bil uporabljen za svete obrede. Pomemben simbol v slovanskem duhovnem življenju je bila pšenica, ki so jo pripisovali bogu groma Perunu ter boginji rojstva in hplodnosti Živi. Verjeli so, da je hrast sveto Perunovo drevo, prav zato so bile izbrane tkanine ene od kreacij ročno obarvane z želodi. Poleg naravnih elementov je Hristova močno navdihnila tudi tradicija makedonskih poganskih likov, kot so Vasiličar, Djolomari, Mečkar in drugi, ki se še danes v času zimskih karnevalov pojavljajo po vsej Severni Makedoniji in širše.
Kolekcija GORA (Gozd) je navdahnjena z globokim spoštovanjem, ki so ga Slovani gojili do narave. V kolekciji Hristova se uteleša stari slovanski duh. Oblačila so v svetlih in nevtralnih tonih, silhuete so podaljšane in v obliki že znanih konstrukcij znamke Ludus, tokrat oblikovane tako, da odražajo skrivnosti slovanskih gozdov. Gre pravzaprav za nabor sodobnih oblačilnih umetnin, izdelanih iz naravnih vlaknin, uporabljeno je tkanje, ročno barvanje, kristalizacija, tehnike, ki z videzom in kakovostjo dosegajo raven muzejskih eksponatov.
DRAGAN HRISTOV
Dragan Hristov je leta 2010 ustanovil trajnostno aspolno modno znamko Ludus s sedežem v Skopju v Severni Makedoniji. Pri svojem delu združuje dve glavni zanimanji, ki ju je razvil v času študija na Akademiji za likovno umetnost Brera v Milanu – modno oblikovanje in sodobno umetnost.
Z znamko Ludus je Hristov sodeloval na različnih mednarodnih modnih prireditvah, sejmih, festivalih in razstavah v Italiji, Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, v Bolgariji itd. Leta 2018 je prejel nagrado BIG SEE Fashion Design, leta 2019 nagrado NJAL+ na festivalu Assembly Design v Gradcu ter leta 2020 nagrado WOW Show na Ljubljanskem tednu mode.
Konceptualno naravnani Hristov oblikuje kolekcije na podlagi čustev, ki so pogosto melanholična in otožna. Konstruira večinoma enobarvne in minimalistične kose ter kiparske silhuete, ki odražajo spremembe obravnave spolov v današnji družbi. Dela izključno z naravnimi tkaninami, ki jih v želji po učinkovitejši trajnostni proizvodnji v različnih tehnikah naravno barva z rastlinami ter jih z vključevanjem lokalnih izumirajočih rokodelskih praks spreminja v sodobne izdelke. Njegova estetika, sicer nenavadna za balkanski prostor, je v tesnem odnosu z naravo, kar ga močno povezuje s slovansko dediščino.
DZIWOżONA
KINGA KRÓL / POLJSKA
Kinga Król je razvila kolekcijo, ki temelji na očarljivosti nimfe kot ikone, osebnosti, ki živi kot divja ženska. V slovanski etimologiji »dziwo« pomeni bog, sveto, čudež, »żona« pa pomeni ženska, žena. Če poimenovanje razumemo dobesedno, gre torej za divjo žensko, čudežno žensko ali čudno ženo. V drugih slovanskih jezikih jo imenujejo »diva lena« ali »divá žena«, prisotna pa je v ljudskem verovanju mnogih držav jugovzhodne Evrope.
Dziwożona idejno predstavlja žensko neukrotljivost in samostojnost. Je nepredvidljivo bitje, ki vzbuja strah in očaranost. V goščavi blizu rek, potokov in jezer živi življenje tujke. Je duh mlade ženske, ki je nenadoma umrla pred poroko, med ali po porodu. Kot ženska ni imela možnosti izpolniti svoje družbene vloge, zato zapeljuje moške in ugrablja tuje dojenčke, ki jih skuša nadomestiti s svojimi potomci, imenovanimi »najdenci«. Svoje trpljenje v posmrtnem življenju ta stara, neprivlačna ženska skriva za masko mladega, lepega dekleta. Da gre pravzaprav za žensko demona, ugotovimo šele, ko se ji približamo. Po ljudskem verovanju se pred njenimi obiski in uroki lahko zaščitimo le z zelišči.
Kolekcija DZIWOżONA (Divja žena) temelji na treh prepletajočih komponentah: vzorcih, krojih in teksturah. Temelj tiskanih vzorcev so različne, ročno narisane rastline.
Vsako zelišče so namreč uporabljali kot zaščito pred hudobnimi opazovalci in zlom. Pliseji so sodobna interpretacija prazničnih, volnenih ljudskih plisiranih kril, ki so bila pogosto zelo pisana. Obleke, zasnovane kot prevelike srajce, odražajo tradicionalna kmečka oblačila. V kolekciji je prisotno vezenje, tradicionalna tehnika okrasitve oblačil, uporabljena na sodobnejši in abstraktnejši način. Ohlapne niti ustrezajo avri neodvisnosti in prvinske povezanosti z naravo.
KINGA KRÓL
Kinga Król je obiskovala srednjo likovno šolo v Nałęczówu na Poljskem, kjer se je specializirala za izdelavo igrač in lutkarstvo. Leta 2002 je zaključila magistrski študij
na Fakulteti za družbene vede Univerze Adama Mickiéwicza v Poznanju.
Leta 1994 je delala pri scenografskem oblikovanju in produkciji predstave Pomladni festival v Gledališču Znak v Gdansku. Sodelovala je z znano poljsko modno znamko Solar, pri kateri je med letoma 2008 in 2010 opravljala delo glavne oblikovalke. Med letoma 2016 in 2020 je učila na Fashion school v Poznanu, med letoma 2018 in 2019 pa je predavala še na School of Form v Poznanu. V svoji karieri je sodelovala z različnimi znamkami oblačil in podjetji (Aryton, Vito Vergelis, Semper …).
Leta 2011 je ustanovila lastno blagovno znamko Confashion, pod katero oblikuje unikatna oblačila, namenjena ženskam. Oblikovala je prepoznaven slog, ki se nenehno razvija in izpopolnjuje. Tkanine ustvarja sama, saj meni, da mora biti vsak del kolekcije izdelan do popolnosti. V prizadevanju, da bi se uprla uniformiranosti v življenju in modi, je svoje kolekcije predstavila v Kijevu, Berlinu, New Yorku, Københavnu, Parizu in Harbinu. Njeno delo pod blagovno znamko Confashion je bilo tudi del dogodka Textura – razstave poljskega oblikovanja v času tedna oblikovanja v Londonu.
SLOBODA
IVANA MURIŠIĆ / Črna Gora
Ustvarjalni proces Ivane Murišić se je začel v duhu zimske melanholije, ki je bila zaradi pandemije še dodatno utesnjujoča. Zdelo se je, kot da je Morana, boginja zime, povsod okoli nas. Vsi so nestrpno pričakovali pomlad, svobodo in veselje, ki ga s seboj prinaša Vesna. Tako se je oblikovalki porodila ideja, da bi kolekcijo, ki ji je nadela ime SLOBODA (Svoboda), posvetila tej slovanski boginji.
Vesna v slovanski mitologiji predstavlja boginjo mladosti, povezujemo jo s pomladjo, toplejšim vremenom in obnovo narave. Ker je eno najlahkotnejših božanstev, je bila med najbolj oboževanimi. Deklice poimenujemo Vesna, saj verjamemo, da bodo vesele kot boginja, lahkotne kot pomlad. Vesnina tradicija se kaže tudi v današnjem praznovanju, ki ga Črnogorci imenujejo »Cvijeti«. Vesna premaga Morano ter svojo vladavino vnese v naravo. Toda njena zmaga ni nikoli dokončna, saj se krog življenja
in smrti ponavlja vsako leto. Vesnine vezi z ljudstvom najdemo v molitvah in številnih obredih, s katerimi so iz domov preganjali zimo in smrt. Verjeli so, da si Vesna pozimi povrne zdravje in uskladi naravo ter jim s tem okrepi um in srce.
Oblikovalka je za osnovni motiv kolekcije izbrala vezene cvetlične motive. Prevladujoči del uporabljenega materiala je prozoren (organca in til). Uporaba svetlih barv
uteleša lastnosti te boginje.
IVANA MURIŠIĆ
Ivana Murišić je študij na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu na Oddelku za scensko in sodobno kostumografijo zaključila leta 2010 s kolekcijo.
Leta 2009 se je njena kolekcija uvrstila v finale tekmovanja za mlade talente revije Grazia, predstavljena pa je bila tudi na prireditvi Fashion Selection v Beogradu. Vključena je bila v več gledaliških in filmskih projektov, leta 2020 pa je kot kostumografinja sodelovala pri več projektih, ki jih je organiziralo in izvajalo črnogorsko Ministrstvo za kulturo. Januarja 2011 je odprla svoj atelje v Belgrade Design District, tri leta pozneje pa je v Podgorici odprla studio. Njene kolekcije so bile večkrat zaporedoma predstavljene na beograjskem in črnogorskem tednu mode. Leta 2021 je ustanovila družinsko znamko Nidl Montenegro, ki temelji na proizvodnji oblačil vseh velikosti.
Za njene kreacije je značilno, da je vanje vloženega veliko ročnega dela. Ustvarja vezenine, ki bogatijo volumen in poudarjajo tridimenzionalnost oblačil. Umetne materiale združuje z naravnimi (svila, usnje, bombaž ipd.). Silhuete izžarevajo nežne in čutne ženstvene poteze s pridihom glamurja.
SPIRIT
NIKOLAJ BOŽILOV / BOLGARIJA
Primarna inspiracija za kolekcijo Spirit izhaja iz “nestinarstva”, ritualnega plesa po vroči žerjavici, ki ga je UNESCO zaščitil kot bolgarsko nesnovno kulturno dediščino. Obred, ki naj bi zagotavljal zdravje in rodnost, izvajajo na dan sv. Konstantina in sv. Helene, 3. in 4. junija, v jugovzhodni Bolgariji. Po jutranji procesiji, na kateri nosijo ikoni obeh svetnikov, slavje zvečer kulminira z “ognjenim plesom”.
Božilov je vsakega od petih “lookov” kolekcije utemeljil na posebnem, prepoznavnem kosu oblačila bolgarske tradicije: na ženski obleki “saja”, ženskem oblačilu “litak”, moških hlačah “potur” ter moškem tekstilu “aba” in “jamorluk”. Vrhunec kolekcije je ročno izdelan gajtan, aranžiran v barvno kompozicijo, ki ženski obraz uokviri v poudarjeno simetrične proporce. Tudi samo silhueto, ki je v ljudskem izvirniku bolj prvinska in groba, je Božilov učinkovito sofisticiral, tako da v črnobeli barvni paleti zaživi v povsem novi, elegantni dimenziji. Kot dominantni modni dodatek je vpeljal izvirno oblikovane podaljšane ovratnike iz prepletenih neoprenskih niti.
Ključna referenca, na katero se neposredno navezuje vizualna pojavnost kolekcije Božilova, so dela Vladimira Dimitrova (1882 – 1960), imenovanega Majstora, enega največjih bolgarskih umetnikov. Majstora je bil kvintesenčni bolgarski slikar, čigar dela utelešajo “bolgarski duh”. Svoj celoten opus je posvetil Bolgariji, njenim, predvsem »navadnim« ljudem, zemlji, zgodovini, bojem in vojnam, tradiciji, folklori, običajem, naravnim lepotam in ženskam. Majstorovo slavno sliko »Bolgarska Madona«, na kateri je upodobil dekle iz vasi Šiškovci, nekateri imenujejo kar njegova Mona Lisa.
Spirit ni kolekcija, ki bi zgolj evocirala ljudski misticizem in sublimirala tradicionalno oblačilno kulturo. Je veliko več kot to. Nikolaj Božilov je z njo postavil svojevrstni modni spomenik slikarju, ki ga je usodno zapeljala fantazma popolne ženske. Ikonična »Bolgarska Madona« je zdaj postala tudi prava modna ikona.
NIKOLAJ BOŽILOV
Nikolaj Božilov je diplomiral na oddelku za modo Nacionalne akademije za umetnost leta 2011, dve leti kasneje pa tam končal tudi magisterij.
Leta 2010 je prejel prestižno nagrado za najboljšega oblikovalca “Zlata šivanka”, ki jo podeljuje bolgarska Akademija za modo. Božilov je za kolekcijo “Morphology” leta 2011 v Londonu v okviru tamkajšnjega tedna mode prejel nagrado “International Triumph Inspiration Award”. Leta 2013, ko je tudi uradno začel kreirati znamko pod lastnim imenom, je bil ponovno nagrajen z “Zlato šivanko”, naslednje leto pa se je s kolekcijo “Symbiosis” predstavil na tednu mode Mercedes-Benz v Berlinu.
Božilov deluje v kreativnem polju konceptualne mode z izrazitim poudarkom na eksperimentalnosti, pri čemer skuša ustvarjati nove, brezčasne estetske standarde na temelju združevanja preteklih in sodobnih paradigm.
SREBRNI PRSTAN
GALINA IN NIKOLAJ BIRJKUKOV / RUSKA FEDERACIJA
Zakonca Galina in Nikolaj Birjukov sta svojo kolekcijo poimenovala po “Srebrnem prstanu Rusije”, novi medregionalni iniciativi, s katero želi Ruska federacija vzpostaviti drugo veliko zgodovinsko, kulturno in turistično transverzalo. Prva je seveda slavni “Zlati prstan Rusije”, ki se razteza na več kot sedemsto kilometrov dolgi krožni poti in povezuje historična mesta s številnimi arhitekturnimi, verskimi in kulturnimi spomeniki severovzhodno od Moskve.
Srebrni prstan prav tako združuje številne katedrale, cerkve, samostane, palače, vrtove, trdnjave in muzeje in gravitira na severozahod, kjer ob Baltskem morju in reki Nevi dominira veličastni St. Peterburg.
Osnovni dekorativni element zakoncev Birjukov je stilizirana carska krono. Motiv ruske krone, te najbolj ekskluzivne insignije izmed vseh carističnih regalij, sta sicer začela vpeljevati že v predhodnih kolekcijah, Top Secret (SS 2018) in Parfum (FW 2018-19), ki sta ju prikazala na ruskem tednu mode Mercedes-Benz. V tem smislu Srebrni prstan predstavlja vsebinsko kontinuiteto njunega modnega ustvarjanja.
Naslednji odmev ruskega historicizma najdemo v skrbno izbrani barvni lestvici kolekcije.
Galina Birjukova, je namreč po rodu ravno iz krajev, kjer je nastala znamenita monumentalna umetnina ikonopisca Dionizija v začetku šestnajstega stoletja. Paleta barv od zlate in nebeško modre do vijolične in olivno zelenih odtenkov namenoma asociira na dela nekaterih slikarjev ruskega simbolizma. Birjukova v tem oziru izpostavljata vpliv Mihaila Nesterova (1862-1942) in Borisa Kustodijeva (1878-1927). Slednjega so ga zaradi upodabljanja žensk močnejše postave razglasili kar za “ruskega Rubensa”. Vzor zakoncev Birjukov pa so tudi upodobitve slikarja židovskega rodu Isaaca Iljiča Levitana (1860-1900), ki velja za velikana ruskega krajinskega slikarstva.
Kolekcija Srebrni prstan je destilat vsega naštetega – burne zgodovine, osupljive arhitekture, krajinskih lepot, umetnosti in religije, nostalgije in melanholije.
GALINA IN NIKOLAJ BIRJUKOV
Galina Birjukova je diplomirala v Modnem laboratoriju Slave Zajceva v Moskvi. Leta 2016 je na tekmovanju poklicnih modnih oblikovalcev prejela nagrado imenovano po Nadeždi Petrovni Lamanovi, oblikovalki in kostumografinji, kreatorki na carskem dvoru, po ruski revoluciji pa tudi utemeljiteljici sovjetske mode.
Nikolaj Birjukov je slikar, grafični umetnik, fotograf in modni ustvarjalec, hkrati pa tudi restavrator. Diplomiral je na restavratorski šoli v St. Peterburgu in kot restavrator monumentalnih slik služboval v tamkajšnjem muzeju Ermitaž. Leta 1995 je diplomiral tudi na pedagoški univerzi v St. Peterburgu, na oddelku za umetnost, kjer je kasneje poučeval zgodovino umetnosti. Zakonca Galina in Nikolaj Birjukov sta ustanovitelja blagovne znamke KGB (inicialke njunih imen: Kolja Galja Birjukov), s katero sta doslej predstavila devet kolekcij na tednu mode Mercedes-Benz in Estet v Moskvi, na tednu mode v Minsku v Belorusiji in na drugih modnih dogodkih. Od leta 2019 je KGB tudi uradna znamka agencije “Models Runway Italy” iz Milana.
Galina in Nikolaj Birjukov v svojih projektih pod znamko KGB raziskujeta možnosti umestitve ruske zgodovine umetnosti v sodobni kontekst, pri čemer ju najbolj fascinira obdobje ruskega umetniškega simbolizma.
LUCHANEO
NEVENA IVANOVIĆ / SRBIJA
Neposredna inspiracija za kolekcijo Luchaneo je bil fenomen srednjeveških srbskih vitezov, ki s svojo zgodovinsko in mitološko potenco še danes, po tolikih stoletjih, napajajo nacionalno zavest srbskega naroda. Ivanovićeva je viteške bojne oklepe postavila v dialog z današnjimi ‘oklepi’, uniformami tistih, ki veljajo za zaščitnike naroda. Na relaciji tradicionalno-sodobno se je navezala tako na športna oblačila in opremo kot tudi na uniforme posebnih enot policije in vojske, ki vključujejo ščitnike in druga varovala telesa pred poškodbami.
Ivanovićeva je na historičnem temelju s spojem ponosne viteške silhuete in diskretno odmerjenih elementov srbske narodne noše, kot so jakna, širok pas in korzet v temno modri barvi, ustvarila sodobno kolekcijo, ki s svojo narativnostjo nagovarja sodobno, emancipirano žensko. Dialog med zgodovino in sedanjostjo dodatno poudarjajo inovativno uporabljeni sodobni umetni materiali: poliester, plastika in umetno usnje. Z njimi je oblikovalka izostrila “mehko” plat kolekcije, ki jo sestavljajo kosi iz svile, viskoze, bombaža, volne in drugih naravnih materialov.
V osrednji Srbiji v kraju Despotovac poteka največji evropski viteški festival “Just Out”, ki se odvija pri pravoslavnem samostanu Manasija iz začetka 15. stoletja. Na tej zgodovinski, etnografski, izobraževalni, kulturni in glasbeni prireditvi se zberejo ljubitelji medievalistike iz evropskih držav pa tudi iz Rusije, Japonske ter celo iz Irana in Afrike. Vrhunec dogodka so seveda viteški turnirji, realistično uprizorjene borbe med vitezi v različnih disciplinah.
Luchaneo, kolekcija z izjemno elaboriranimi krojnimi rešitvami, je dokaz, da je z ustvarjalno imaginacijo mogoče spajati na videz nezdružljive koncepte, svetove in epohe. Nevena Ivanović je to storila kot pravi vitez – pogumno, pošteno in v skladu z najvišjimi kreativnimi standardi.
NEVENA IVANOVIĆ
Nevena Ivanović je dodiplomski študij končala na francoski šoli za modo in modni menedžment “Mod’Art International”. Leta 2016 je diplomirala na Fakulteti za umetnost in oblikovanje v Beogradu. Kreirala je svojo lastno blagovno znamko NEO design.
Leta 2016 je imela svojo prvo samostojno modno revijo v Parizu. Leta 2017 je prejela več nagrad in priznanj, na srbskem tednu mode pa je bila izbrana tudi za najboljšo oblikovalko. Istega leta je osvojila tudi nagrado Fashion Scout SEE, s katero je prejela tudi modno predstavitev na londonskem tednu mode. Kasneje je za promocijo srbske nacionalne dediščine prejela posebno nagrado beograjskega tedna mode. V letih 2018 in 2019 je s kreacijami oblekla srbske predstavnike na tekmovanju za pesem Evrovizije.
Ivanovićevo navdihuje orientalska, predvsem tradicionalna japonska kultura, ki je navdihnila njeno diplomsko nalogo, poleg tega pa vključuje afriške vplive in seveda bogato dediščino Balkana.
RETROTOPIA
ANDREA POJEZDÁLOVÁ / SLOVAŠKA
Kolekcija Retrotopia Andree Pojezdálove že na prvi pogled izžareva umirjeno spiritualnost, podobno tisti, ki jo je moč opaziti v slovaški sakralni arhitekturi, predvsem pri značilnih lesenih podeželskih cerkvicah. Avtorica te arhitekturne bisere pod Unescovo zaščito, poleg tradicionalne slovaške noše, našteva kot enega od konceptualnih izhodišč oblikovanja.
Toda kolekcija ne bi mogla nastati v podobi v kakršni je, če se oblikovalka ne bi oprla na impozantno zapuščino ene najzanimivejših osebnosti slovaške kulture. Ustvarjalec Karol Plicka, na Dunaju rojeni češki fotograf, filmski ustvarjalec, glasbenik in etnograf, je bil renesančni človek v pravem pomenu besede. Poleg Plickove fotografske monografije “Slovensko” je bil enourni poetični dokumentarec “Zem spieva”, sveti gral slovaške kinematogra!je in etnologije z idiličnimi prizori “nepokvarjenega” življenja organske kmečke skupnosti navadnih ljudi, ki jih spremlja v celoletnem ciklu “od setve do žetve”, neizčrpen vir inspiracije za kolekcijo Retrotopia.
Pojezdálová s premišljenim izborom barvne lestvice učinkovito (po)ustvarja značilno romantično atmosfero, ki jo je subtilno dokumentiral Plicka v svojih fotografijah in filmih. Oblačila iz kolekcije Retrotopia so v zamolklih odtenkih bež, rjave in sive, ki jih presekajo bleščeča bela in črni detajli. Največkrat so uporabljeni povsem naravni materiali, kot so: bombaž, volna, polst in usnje. Preproste ljudske tehnike krojenja (načini pregibanja, robljenja, vezenja in okraševanja) je združila z minimalisticnim oblikovanjem in nostalgične sentimente učinkovito prevedla v sodobno oblačilno paradigmo.
Retrotopia pa ni njena prva utopija. Leta 2016 je v Londonu, v sklopu tamkajšnjega tedna mode sodelovala na mednarodni razstavi v organizaciji British Fashion Council, posvečeni 500. obletnici izida najbolj slavne utopije, Utopije Thomasa Mora.
ANDREA POJEZDÁLOVÁ
Andrea Pojezdálová je modno oblikovanje študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Bratislavi, kjer je leta 2015 tudi diplomirala s kolekcijo “Vrnitev h koreninam” in zanjo prejela nagrado “Best Fashion Graduate”.
Leta 2011 je s kolekcijo “White” osvojila naslov Brilliance Fashion Talent za mladega oblikovalca leta in zmagala tudi na mednarodnem tekmovanju “International Re-act Fashion”. Sledili so novi uspehi. Leta 2016 je svoje delo predstavila v Londonu in za kolekcijo “Noir” prejela naziv Best Designer FL. Ta kolekcija je bila izbrana in predstavljena tudi na mednarodni razstavi “BIG SEE Fashion Awards 2018” v Ljubljani v Sloveniji.
Oblikovalski pristop Pojezdálove odlikujejo implementacija tradicionalnih tekstilnih tehnik, inovativna kombinacija materialov različnih tekstur, uporaba avtorskih vzorcev in zvestoba monokromatskim in decentnim barvnim paletam. V estetski usmeritvi se opredeljuje kot konceptualna minimalistka, zavezana načelom trajnostne mode in spoštovanju tradicije.
EGGOMANIA
JELENA PROKOVIĆ / SLOVENIJA
Jelena Proković je za svojo kolekcijo svežo inspiracijo našla v starodavnih običajih Bele krajine, pokrajine na jugu Slovenije. Očarala jo je belokranjska ljudska noša z izjemno čisto formo, preprostimi ornamenti in dominantno belo bravo. Svoj “leitmotiv” za vizualizacijo kolekcije je našla v tradicionanih vzorcih velikonočnih jajc, imenovanih pisanice oziroma pisanke, ki so za Belo krajino tako determinantni, da jih preprosto ni bilo mogoče zaobiti. Kolekcija Eggomania je njena osebna modna interpretacija etnografske dediščine Bele krajine.
Kolekcija Eggomania je zasnovana v črno-beli kombinaciji s kančkom rdeče barve v vezenini in okraskih, s čimer dosledno ohranja temeljne grafične determinante belokranjske ljudske umetnosti in kulture. Hkrati pa takšna barvna kombinacija, med drugim značilna tudi za avantgardistično slikarstvo, izrazito določa način kreiranja Jelene Proković. Njen dekonstruktivistični slog ima namreč korenine v modernizmu in avantgardi, ki se v njenih kolekcijah velikokrat iztečeta v gotsko, futuristično, distopično in celo psevdo-militaristično urbano estetiko. Kolekcijo zaokrožujejo naglavne rute kot dokaj radikalna reinterpretacija tradicionalnih ženskih pokrival, značilnih za Belo krajino, in avtorski nakit v obliki ogrlic, uhanov in sponk.
Eggomania s svojim provokativnim imenom tako ponuja kar dve konotaciji. Lahko jo razumemo kot rezultat avtoričine fascinacije z univerzalno, civilizacijsko, vseprisotno simboliko jajca (egg). Hkrati pa napotuje na vztrajanje na brezkompromisni umetniški drži in individualnosti. Z drugo besedo – ego.
Jelena Proković
Jelena Proković je leta 2015 diplomirala na Fakulteti za uporabne umetnosti in dizajn v Beogradu, na oddelku za kostumogra!jo in sodobno oblačenje.
Že leta 1992 pa sta skupaj s sestro Svetlano zasnovali lastno blagovno znamko JSP (Jelena & Svetlana Proković) in javnosti predstavili prvo kolekcijo. Modna znamka JSP je s svojo specifično estetiko in drznostjo odločilno prispevala k formiranju in razvoju vizualne pojavnosti urbane subkulture srbske prestolnice.
Sestrski kolektiv JSP je med drugim prejel nagrade BazART za najboljšo modno revijo na tednu mode v Beogradu v letih 2004, 2007 in 2010, Jelena Proković pa je leta 2015 v Ljubljani prejela nagrado »Elle Style Award« za najboljšega modnega oblikovalca. Prejela je tudi številne nagrade za kostumografsko delo, med njimi leta 2016 Borštnikovo nagrado, ki velja za najvišje slovensko gledališko priznanje. Njen opus šteje več kot osemdeset gledaliških in filmskih kostumografij
Za Jeleno Proković, kot tudi sicer za znamko JSP, je značilen izrazito avantgardističen, modernističen in dekonstruktivističen oblikovalski pristop. Oblačila in kostume velikokrat zaznamujejo agresivni, futuristični, celo distopični in militaristični podtoni, ki pa so na drugi strani vedno kontrastno uravnoteženi s senzualnostjo in ženstvenostjo.
RAZSTAVA
Cilj projekta Transformacije je vzbuditi zanimanje za slovansko kulturno dediščino na svojstven način ter jo približati širši javnosti. Kulturna dediščina petih slovanskih držav (Slovenija, Srbija, Rusija, Slovaška in Bolgarija) je s posebnimi elementi zaživela pred nami na razstavi. Oblačila, kolekcije so inspirirale različne zgodbe iz kulturne dediščine. Različna zgodovinska obdobja so avtorji prepoznali kot svojo inspiracijo. Kolekcije so predstavljene z originalnimi oblačili, skicami nastajanja ter fotografijami iz ateljeja.
- Strokovna svetovalka: Jožica Brodarič
- Modni fotograf: Peter Giodani
- Umetnica ličenja: Vanja Djuran
- Pričeske: Tomaž Turk
IZPOSTAVLJAMO
Razstava na ogled v
ljubljanski Mestni hiši
Nagrada BigSEE za Božilova
Transformacije – platforma za modo
NOVICE
Projekt Transformacije se nadaljuje
Projekt “Transformacije: OD slovanske tradicije oblačil do modernih kreacij” Foruma slovanskih kultur (FSK) je v polnem zagonu. V maju 2023 so bile kolekcije oblikovalcev iz Poljske, Češke, Hrvaške, Severne Makedonije in Črne gore fotografirane, v septembru pa se obeta celostna predstavitev projekta v Muzeju uporabne umetnosti v Beogradu.
Maja Gojković, predsednica Uprave FSK, na delovnem sestanku v Vili Zlatica
Na delovnem sestanku v Vili Zlatica sta podpredsednica Vlade, ministrica kulture Republike Srbije in predsednica Uprave FSK Maja Gojković in direktorica Foruma slovanskih kultur dr. Andreja Rihter razpravljali o pomembnosti uresničevanja programa FSK, namenjenega promociji kulture slovanskih držav.
Eggomania na golfu v Moravskih Toplicah
Kolekcija Eggomania, ki jo je za FSK oblikovala slovenska modna kreatorka, Jelena Proković, je popestrila mednarodni golf turnir v Moravskih Toplicah in naredila izjemen vtis.
ZAČETKI
Projekt Transformacije je prvi v nizu aktivnosti, s katerim bo Forum slovanskih kultur vzpostavil dolgoročno krovno platformo modne kreativnosti slovanskih dežel, ki zadnja leta s svojo specifično senzibilnostjo vse bolj osvaja svetovne modne prestolnice.
V prvi fazi, ki se je začela leta 2018, je projekt združil izbrane modne kreatorje iz Slovenije, Srbije, Rusije, Bolgarije in Slovaške.
Pod kuratorskim vodstvom Jožice Brodarič so modni oblikovalci ustvarili posebne kolekcije, navdihnjene z bogato kulturno dediščino svojih matičnih držav, ki so jo s svojo avtorsko vizijo in interpretacijo postavili v globalni kontekst sodobne modne ustvarjalnosti.
