O nas

Forum slovanskih kultur (FSK) je mednarodna neprofitna ustanova, ki deluje v javnem interesu in za katero ideja se je porodila v kulturniški srenji na začetku 21. stoletja. Uradno je ustanova FSK nastala leta 2004, danes pa povezuje več kot 300 milijonov Slovanov v trinajstih slovanskih državah: Belorusiji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Češki republiki, Črni gori, Hrvaški, Severni Makedoniji, Poljski, Ruski federaciji, Slovaški, Sloveniji, Srbiji in Ukrajini.

POSLANSTVO

Poslanstvo FSK je oživčiti ustvarjalnost slovanskih kultur. Osnovni namen delovanja ustanove je povezati slovanski kulturni milje in ga uprisotniti v sodobnem globalnem družbenem kontekstu.

Forum slovanskih kultur povezuje in predstavlja slovansko kulturo, znanost in umetnost, njen ustvarjalni naboj in dediščino, ter aktivno skrbi za prepoznaven prispevek slovanskih kultur h globalnemu dialogu.

OSEBNA IZKAZNICA

Naziv: Mednarodna ustanova – Forum slovanskih kultur
Skrajšan naziv: FSK – Forum slovanskih kultur
Naslov: Cesta 27. aprila 47, 1000 Ljubljana, Slovenija

T: +386 (0)8 205 28 00
F: +386 (0)1 256 57 38
E: info@fsk.si
W: https://www.fsk.si

Uradne ure: vsako sredo med 10. in 13. uro.
DŠ: 11734086
Matična št.: 2035618
IBAN: SI56 2900 0005 0604 466 (UniCredit Banka Slovenija d.d., Šmartinska 140, 1000 Ljubljana, Slovenija; SWIFT / BIC: BACXSI22)

ORGANI FSK

Predsednica Uprave FSK:
Maja Gojković, podpredsednica Vlade in Ministrica za kulturo in informiranje Republike Srbije

Člani:
  • Boil Banov, Minister za kulturo Republike Bolgarije
  • Vesna Bratić, Ministrica za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Črne gore
  • Olga Ljubimova, Ministrica za kulturo Ruske federacije
  • Nina Obuljen Koržinek, Ministrica za kulturo Republike Hrvaške
  • Irena Stefoska, Ministrica za kulturo Republike Severne Makedonije
in predstavniki držav opazovalk.
Predsednik: Mladen Vesković / Srbija

Člani:
  • Gojko Božović / Srbija
  • Dubravka Đurić Nemec / Hrvaška
  • Anatoly Krejdič / Belorusija
  • Tomislav Osmanli / Severna Makedonija
  • Milorad Popović / Črna gora
  • Julija A. Sozina / Ruska federacija
  • Miroslava Vallová / Slovaška
Člani:
  • Aleksandar Arsovski / Severna Makedonija
  • Matea Brstilo Rešetar / Hrvaška
  • Emília Lačná / Slovaška
  • Vera Luburić / Črna gora
  • Aida Šabanović / Bosna in Hercegovina*
  • Ognjan Todorov / Bolgarija
  • Miroslava Turković / Srbija

Države FSK

Coordinates of this location not found

ČASTNI AMBASADORJI & AMBASADORJI

samo za zapiranje

Naziv častni ambasador FSK posamezniki prejmejo za dragocen prispevek k ustanavljanju in delovanju ustanove FSK.

Častni ambasadorji:
  • Božo Biškupić / Hrvaška, nekdanji minister za kulturo Republike Hrvaške
  • Dr. Vesna Kilibarda / Črna gora, nekdanja ministrica za kulturo Srbije in Črne gore
  • Branislav Mićunović / Črna gora, nekdanji minister za kulturo Republike Črne gore
  • Nikola Popov ✝ / Bolgarija, član prve Uprave FSK
  • Blagoje Stefanovski ✝ / Severna Makedonija, nekdanji minister za kulturo Republike Severne Makedonije
  • Mihail Švidkoj / Ruska federacija, posebni predstavnik predsednika Ruske federacije za mednarodno kulturno sodelovanje

Naziv FSK ambasador posamezniki prejmejo za dragocen prispevek k prepoznavnosti ustanove in vzpostavljanju vezi.

Ambasadorji

  • Jerneja Batič / Slovenija
    Mestna občina Ljubljana
  • Biljana Čamur Veselinović / Bosna in Hercegovina
    Ministrstvo za civilne zadeve Bosne in Hercegovine
  • Dubravka Đurić Nemec / Hrvaška
    Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške
  • Elena Gyurcsová / Slovaška
    Ministrstvo za kulturo Republike Slovaške
  • Vladimir Kopicl / Srbija
    pisatelj
  • Krum Lazarov / Bolgarija
    Slovansko združenje Bolgarije
  • Dragica Milić / Črna gora
    Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Črne gore
  • Gordan Nikolov / Severna Makedonija
    Muzej Republike Severne Makedonije
  • Julija A. Sozina / Ruska federacija
    Vseruska državna knjižnica za tujo literaturo – M. I. Rudomino
  • Lidija Topuzovska / Severna Makedonija
    nekdanja zaposlena na Ministrstvu za kulturo Severne Makedonije
  • Mladen Vesković / Srbija
    Ministrstvo za kulturo in informiranje Republike Srbije
  • Vlado Žabot / Slovenija
    pisatelj

PISARNA FSK

Dr. Andreja Rihter,
direktorica
E: andreja.rihter@fsk.si

Bila je prva predsednica Uprave Mednarodne ustanove – FSK od nastanka leta 2004 do 2006 in ponovno od 2008 do 2012, ko je postala direktorica FSK. To funkcijo opravlja še danes. V FSK je avtorica prvega projekta 100 slovanskih romanov, iniciatorka nagrade za najboljši slovanski muzej – ŽIVA in pobudnica novo nastalega projekta:  Kulturna pot – Pisateljice (WWR) ter iniciatorka pestrega mednarodnega povezovanja v okviru držav kjer govorimo slovanske jezike oziroma širše.

There is an amazing, and growing number of Slavic museums and heritage sites which extend their role in society with a significant local or national impact. That is admirable in itself, but these experiences need to be shared, seen and acknowledged. And the Živa Award – with all its applicants – is a major entrance point for the FSK stakeholders, colleagues and audiences.

The Award serves as a platform for sharing and promoting – in Slavic countries as well as in the broader group of European countries. Both main awards (The Živa Award for the

Best Slavic Museum and the Živa Award for the Best Slavic Heritage Site) are dedicated to the promotion of the protection, preservation, education and communication of museum collections, and of heritage sites, their diversity in type, size and contents as well as their social role by highlighting their innovative and creative approaches, accessibility to the public and openness, their impact on societies, and their contribution to the development of museological principles and ideas.

Leta 2016 je z doktorsko disertacijo »Dediščina socializma med pozabo in spominom« doktorirala na Univerzi v Ljubljani, Filozofska fakulteta, leta 2008 pa na isti Univerzi z magistrskim delom »Razvoj turizma v Celju med obema vojnama« opravila magisterij.

Andreja Rihter je kot diplomirana zgodovinarka svoje profesionalno delo kot kustodinja  začela leta 1981 v Muzeju novejše zgodovine Celje, od leta 1987 pa bila direktorica omenjen ustanove.

Leta 2004 je postala ministrica za kulturo v Vladi RS in mandat opravila vsa štiri leta, ko je Slovenija vstopila v EU. Svoje politične izkušnje je od 2008 do 2011 nabirala tudi kot poslanka v DZ RS. V istem obdobju je bila članica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (2009 – 2011) in predsednica pododbora za kulturno dediščino Odbora za kulturo, znanost in šport (2010 – 2011) Parlamentarne skupščine.

Njeno strokovno delo je vseskozi povezano s kulturno dediščino, zgodovino in aktivnostmi v nacionalnem in mednarodnem okolju. Leta 1991 je postala članica ICOM (Mednarodni muzejski svet s sedežem v Parizu), v odboru ICOMAM danes opravlja funkcijo sekretarja (članica predsedstva ICOMAM je od leta 2016). Leta 2009 je ob ustanovitvi nevladne ustanove Evropska muzejska akademija (EMA) s sedežem na Nizozemskem postala njena predsednica. To neprofesionalno funkcijo opravlja še danes. Prav tako je del skupine sodnikov za evropske muzejske nagrade, ki jih EMA podeljuje v sodelovanju s fundacijo Micheletti.

Bila je podpredsednica Hands On! – Mednarodnega združenja otroških muzejev (2009 – 2019), članica predsedstva (2009 – 2015), trenutno pa opravlja nalogo nacionalne korespondetke.

Še v prejšnjem stoletju pa je bila zelo aktivna na nacionalni ravni. Bila je predsednica Skupnosti muzejev Slovenije (1998 – 2001), iniciatorka Šole muzeologije v Celju in njena ustanoviteljica (2006). Bila je tudi predsednica najstarejšega turističnega društva v Sloveniji Turističnega društva Celje (1997 – 1999).

Andreja Rihter je avtorica več kot 240 strokovnih, znanstvenih, poljudnih prispevkov in urednica mnogih knjig ter katalogov. Redno se udeležuje in organizira konference, okrogle mize, posvete v Sloveniji in v svetu.

Mateja Jančar
Projektni vodja
E: mateja.jancar@fsk.si

Diplomirala je iz primerjalne književnosti in angleškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Delala je kot prevajalka, urednica, scenaristka, projektni in programski vodja ter dramaturginja. Prevedla je devet knjig in vrsto člankov, kratkih zgodb in esejev. Ima izkušnje na področju vodenja projektov in programov, organizacije prireditev, založništva, prevajanja in mednarodnega sodelovanja.

There is an amazing, and growing number of Slavic museums and heritage sites which extend their role in society with a significant local or national impact. That is admirable in itself, but these experiences need to be shared, seen and acknowledged. And the Živa Award – with all its applicants – is a major entrance point for the FSK stakeholders, colleagues and audiences.

The Award serves as a platform for sharing and promoting – in Slavic countries as well as in the broader group of European countries. Both main awards (The Živa Award for the

Best Slavic Museum and the Živa Award for the Best Slavic Heritage Site) are dedicated to the promotion of the protection, preservation, education and communication of museum collections, and of heritage sites, their diversity in type, size and contents as well as their social role by highlighting their innovative and creative approaches, accessibility to the public and openness, their impact on societies, and their contribution to the development of museological principles and ideas.

V Mednarodni ustanovi – Forum slovanskih kultur je zaposlena na mestu projektne vodje, kjer v prvi vrsti skrbi za literarne, založniške in prevajalske programe. Je tudi koordinatorica in urednica zbirke Sto slovanskih romanov za Slovenijo. Sodeluje pri ustanavljanju nove kulturne poti – Poti pisateljic (WWR) ter se ukvarja z organizacijo dogodkov, mednarodnih srečanj in mednarodno komunikacijo s tega področja.

Špela Bogataj
Poslovna sekretarka
E: info@fsk.si

Končala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, v izobraževalnem središču Miklošič pa se je dodatno usposobila za poslovno sekretarko. Delovne izkušnje je najprej pridobila v fotoateljeju, nato pa se je zaposlila v podjetju Arcadia svetila, kjer je delala kot poslovna sekretarka in sodelovala pri organizaciji razstav in predavanj za študente ter arhitekte.

There is an amazing, and growing number of Slavic museums and heritage sites which extend their role in society with a significant local or national impact. That is admirable in itself, but these experiences need to be shared, seen and acknowledged. And the Živa Award – with all its applicants – is a major entrance point for the FSK stakeholders, colleagues and audiences.

The Award serves as a platform for sharing and promoting – in Slavic countries as well as in the broader group of European countries. Both main awards (The Živa Award for the

Best Slavic Museum and the Živa Award for the Best Slavic Heritage Site) are dedicated to the promotion of the protection, preservation, education and communication of museum collections, and of heritage sites, their diversity in type, size and contents as well as their social role by highlighting their innovative and creative approaches, accessibility to the public and openness, their impact on societies, and their contribution to the development of museological principles and ideas.

Nato se je zaposlila v kasting agenciji, kjer je pridobila izkušnje dela z večji skupino ljudi, terenskega in studijskega pa tudi klasično administrativnega dela. Poslovno pot je nadaljevala z lastno trgovinico z otroškim tekstilom in dodatki ter si pridobila številne izkušnje in znanja iz poslovanja. Na vseh delovnih mestih je razvijala sposobnosti poslovnega komuniciranja ter se, z nekaj znanja angleščine in italijanščine, uspešno vključevala v delovna okolja. V Forumu slovanskih kultur opravlja delo poslovne sekretarke.

ZGODOVINA FSK

Forum slovanskih kultur (FSK) je neprofitna in nevladna ustanova, ki v mednarodno organizacijsko strukturo povezuje Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Severno Makedonijo, Poljsko, Rusijo, Srbijo, Črno goro, Slovenijo, Belorusijo, Slovaško, Ukrajino ter Češko. V času svojega delovanja od leta 2004 je FSK postala vzpodbujevalec aktivnega medkulturnega dialoga med slovanskimi državami.

Do pobude za ustanovitev Foruma slovanskih kultur (FSK) je prišlo leta 2002. Širše izhodišče za ustanovitev so predstavljali sodobni globalizacijski procesi in dejstvo, da so slovanske države vstopile v Evropsko unijo. Decembra istega leta so se na Brdu pri Kranju v Sloveniji na pobudo slovenske ministrice za kulturo, neformalno srečali ministri za kulturo držav, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike. Po dolgotrajnih predhodnih pripravah in dogovorih so izoblikovali skupno izjavo, naj države, okrepijo in spodbudijo medsebojno sodelovanje na področju kulture v njenem najširšem pomenu ter pospešijo sodelovanje v evropskih in drugih mednarodnih organizacijah v okviru Foruma slovanskih kultur, ki naj ima sedež v Ljubljani. Mednarodno ustanovo Forum slovanskih kultur je leta 2004 ustanovila vlada Republike Slovenije. Člane prve uprave FSK so imenovale Slovenija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Severna Makedonija, Poljska, Rusija ter Srbija in Črna gora. Ustanovitvena seja Uprave FSK je bila 29. junija 2004 v Ljubljani. Ustanovitvena seja Programskega sveta FSK pa je bila 20. in 21. marca 2006 prav tako v Ljubljani.

Na začetku si je ustanova zastavila dva dolgoročna cilja:

  • Spodbujanje razvoja kulturnega sodelovanja med vsemi državami, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike. Z izmenjavo informacij in znanja ter njihovim neposrednim razširjanjem v javnosti lahko pripomore k boljšemu vzajemnemu poznavanju sodelujočih držav.
  • Spodbujanje razvoja kulturnega sodelovanja med vsemi državami po svetu. Narediti slovanske kulture prepoznavne in atraktivne izven jezikovnih meja slovanskih držav. Doprinesti večji zainteresiranosti in boljšem razumevanju sveta, še posebej v okvirih EU ter ostalih jezikovnih področjih sveta.

Ustanova od samega začetka s svojimi projekti pospešuje kulturno sodelovanje, medsebojno spoznavanje in dialog kulturnikov slovanskih držav, ki temeljijo na enakopravni soudeležbi in ne zgolj na jezikovnem nacionalizmu, ki je bil cilj panslavizma. FSK krepi aktivnosti sodelovanja na področju umetnosti, literature, izobraževanja in raziskovanja.

Pomemben dejavnik pri formiranju lastne nacionalne kulture je spoznanje, kaj jo ločuje od drugih, čeprav precej sorodnih kultur. Če na lastno kulturo gledamo kot na izolirano, neponovljivo pojavnost, potem ni nobene potrebe, da bi jo še naprej razvijali, bogatili in se z njo ponašali pred drugimi – kulturnimi presežki nastopijo šele takrat, ko svojo kulturo ločimo od drugih. A zato moramo druge kulture najprej dobro poznati in jim dovoliti, da prestopijo naš kulturni prag, kajti šele v zlitju različnih kultur bomo zares razumeli in pravilno ovrednotili lastno posebnost.

Slovenija je zaradi svoje geopolitične lege “naravna” pobudnica tovrstne povezave – povezave držav v katerih govorimo slovanske jezike. Je na zahodnem robu slovanskega sveta in hkrati članica EU. Ob interesu za lastno kulturo in identiteto prinaša v EU širše povezovalne interese, kar pomeni dviganje njenega ugleda in krepitev moči v mednarodni skupnosti. Vloga in pobuda Slovenije je povezovalna in temelji na enakopravnem partnerstvu vseh sodelujočih. Kultura in umetnostna produkcija slovanskih držav je v zgodovini pustila imenitne dosežke in otipljive sledi v svetovnem merilu. Včasih se ustvarja vtis, de je sodobna kulturna produkcija t.i. “slovanskega vzhoda” obrobna, da še ni integrirana v t.i. “zahodni svet” umetnosti. V FSK trdimo, da so ustvarjalne moči in umetniški potencial držav večje, kakor bi lahko sklepali iz njihove selektivne navzočnosti v zahodnem umetnostnem sistemu. Zato je ena izmed nalog FSK tudi v tem, da je aktualen ravno v svojem preizpraševanju statusa umetnosti in kulture v širšem pomenu danes.

Ustanova je leta 2012 sprejela Strateški načrt in z njim re – definirala svoje poslanstvo: “FSK oživčuje ustvarjalnost slovanskih kultur”; glavne dejavnosti FSK so in še trajajo:

  • spodbujanje pretoka informacij s področja kulture vseh sodelujočih držav,
  • spodbujanje realizacije skupnih projektov na področju kulture, znanosti in turizma,
  • vzpostavitev programov izobraževanja (v obliki štipendij.),
  • spodbujanje mobilnosti umetnikov med sodelujočimi državami,
  • sprejemanje pobud za kulturne projekte, izmenjave ali gostovanja iz vseh sodelujočih držav,
  • pospeševanje skupnih raziskav,
  • pospeševanje sodelovanja na področju lingvistike, slovanskih študijev na splošno, organiziranje konferenc, seminarjev, kolokvijev, drugih srečanj.

Ob ustanovitvi Mednarodne ustanove – Forum slovanskih kultur smo zapisali:

“Enovit/ jasen cilj Mednarodne ustanove – Foruma slovanskih kultur ni le kakovostna podpora slovanskemu sodelovanju, pač pa spreminjanje družbenih pogojev za odprto in plodno ustvarjalnost slovanskih kultur.”

Po 16 letih delovanja z velikim veseljem ugotavljamo, da dosegamo naš cilj in ga gradimo dalje.

Pomemben del nacionalne kulture je literarna ustvarjalnost, ki ima, za razliko od drugih umetniških disciplin, še dodatno vrednost: jezik. Jezik, ki so ga nemški romantični filozofi označili za glavni znak narodnosti. In v našem prvem projektu 100 slovanski romanov gre ravno za to: za spodbujanje in krepitev jezikovne ter kulturne izmenjave, kar je zaradi jezikovne sorodnosti in skupnega “tranzicijskega” obdobja še toliko večji izziv.  Zbirka ni namenjena le medsebojnemu spoznavanju, ampak tudi seznanjanju neslovanskega sveta z vrhovi slovanske ustvarjalnosti; projekt je zaživel v letu 2006, ko so na treh sestankih v Beogradu in Ljubljani, pod vodstvom Andreje Rihter določili osnovne parametre sodelovanja. Že v istem letu je bila izdelana tudi enotna, grafična podoba zbirke. Projekt je z različno dinamiko stekel s prvimi prevodi v Sloveniji, Srbiji, na Slovaškem in v Severni Makedoniji ter malo kasneje še v Rusji. V zbirki, ki trenutno vključuje 108 avtorjev in 108 njihovih del, 56 prevajalcev in 9 slovanskih jezikov, je do leta 2020 izšlo 85 naslovov.

… več

V Forumu slovanskih kultur smo zavzeto sodelovali pri izvedbah različnih literarnih festivalov: Slovanski most (Ljubljana, Strasbourg), Slovanski objem (Varna – Bolgarija), Struški večeri poezije (Struga – Makedonija), Dnevi poezije in vina (Medana, Ptuj) ter Stranou (Beroun – Češka), srečanja pisateljev na Tolstojevem posestvu v Jasni Poljani, Festival Fabula (Ljubljana) in leta 2019 s Slovanskim vrtom na knjižnem sejmu v Puli, Sa(n)jam knjige. Prav tako pa smo zbirko 100 slovanskih romanov predstavili na večih razstavah po Evropi; izpostavljamo samo Pariz, sedež UNESCO v letu 2016, ko smo praznovali 10. jubilej zbirke. V skoraj 15 letih smo se z zbirko udeležili mnogih prireditvah: konferenc, okroglih miz, razstav, branj: v Srbiji (2015, 2016, 2017, 2018, 2019), na Hrvaškem (2018), v Angliji (2016), Nemčiji (2018), Rusiji (2017, 2018, 2019), na Kitajskem (2016), v Črni gori,(  ??) Severni Makedoniji (2014), Češki (2017), Slovaški (2018), v Avstriji (2017), v Braziiji (SLAWA – 2015) in v Sloveniji (2016, 2017, 2018 PEN, 2019). V FSK smo v letih 2010 – 2014?  izvajali v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti program mobilnosti umetnikov, večinoma literatov.

… več

Od samega začetka je Forum slovanskih kultur opredelil kot eno svojih poglavitnih nalog ohranjanje in promocijo slovanske kulturne dediščine, posebej v smislu etnografije, folkloristike, muzeologije in arhivistike ter izpostavljal enega izmed svojih ciljev: vzpostavitev programov izobraževanja (v obliki štipendij) in pretoka kuratorjev, restavratorjev zaradi spodbujanja mobilnosti strokovnjakov med sodelujočimi državami.

Organizirano smo z delom začeli v letu 2006, ko je Programski svet sprejel svoja izhodišča za področje dediščine. Toda konkretne aktivnosti so stekle v letu 2011, ko se je prvič sestala projektna skupina za dediščino in si zastavila nekaj svojih ciljev:

  • priprava in izvedba prve skupne razstave Moj portret za muzej, ki smo jo odprli leta 2012 na sedežu UNESCA v Parizu. Z nami je sodelovalo: … ustanov…iz.. držav
    … več
  • Leta 2012 pa smo v okviru programa Maribor – evropska prestolnica kulture in v sodelovanju s Skupščino Sveta Evrope organizirali konferenco: Zgodovina socializma: filmska in tehnična dediščina.
  • Leta 2006 smo začeli s prvimi seminarji o usposabljanju muzejskih delavcev. Prvi seminar za direktorje muzejev Severne Makedonije je na Ohridu izvedla Andreja Rihter skupaj z Massimom Negrijem (EMA) in Ministrstvom za kulturo Severne Makedonije. Naši seminarji so se nadaljevali v Severni Makedoniji v sodelovanju z ICOM organizacijo in Muzejem Makedonije ter v Srbiji v sodelovanju z Galerijo Matice Srbske in Ministrstvom za kulturo. V Sloveniji pa smo se aktivno vključili v soorganizacijo izobraževalnih seminarjev – Mednarodna poletna šola muzeologije.

Posamezni projekti izobaževanja so se močno okrepili v Mednarodni poletni šoli muzeologije v Piranu. Od leta 2018 pa projekti izobraževanja potekajo znotraj Piranove, mednarodnega centra za raziskovanje in izbraževanje v Piranu.

… več

Ustanova FSK že več let sodeluje tudi na področju izobraževanja, še posebej pri mednarodni poletni šoli META Humanistika, ki jo v Kopru organizira Primorska univerza, in pri Mednarodnem seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v organizaciji Centra za slovenščino kot drugega/tujega jezika.

Uresničevanje našega prvega cilja, sodelovanja v medsebojnih projektih znotraj naših držav se med drugim odvija v okviru projekta Skupaj. Slednji povezuje državne, nacionalne arhivske službe. Tovrstno povezovanje arhivov je obrodilo skupne razstave, publikacije in konference. FSK je bil so – organizator 1. konference arhivov slovanskih držav v Lipici leta 2010 in na pobudo državnih arhivov začel s povezovanjem le teh.

Prva samostojna konferenca je bila tako leta 2015 v Ljubljani na temo o 1. svetovni vojni, 2. konferenca je bila, v sodelovanju z Državnim hrvaškim arhivom in ICARUS Hrvaška, v Dubrovniku leta 2016. 3. konferenco smo izvedli v Varšavi leta 2017 v sodelovanju s poljsko Državno agencijo za arhive. Naša povezovanja se udejanjajo preko skupnih razstav: Slavic Capitals in 2D v letu 2013, v Parizu na sedežu UNESCA, ki je bila istega leta predstavljena še na Cetinju in leta 2014 v Skopju, Beogradu in Sofiji. Arhivi pa so organizirali in izvedli še razstvo Ženske in velika vojna na sedežu UNESCA v Parizu leta 2019. Razstavo je odprla Saniye Gulser Corat, direktorica divizije za enakost spolov pri UNESCU.

… več

Razstavna dejavnost je še posebej izpostavljena v okviru sodelovanja z muzeji in galerijami. Tako je že leta 2008 na zredno pozitiven odziv naletela etnografska razstava slovanskih noš v Bruslju, ki jo je FSK organiziral v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, ZRC SAZU ter Ruskim etnografskim muzejem iz Sankt Peterburga. Ob razstavi je izšla tudi zgoščenka s filmom ZRC SAZU Naška Križnarja Les Slaves de l’Europe.

Ne smemo mimo omembe pomembne razstave nematerialne dediščine – Slovanski karnevali, katere otvoritev je ustanova pripravila v Parizu, na sedežu UNESCA, junija 2014. Dvanajst muzejev iz dvanajstih držav v katerih večinoma govorijo slovanske jezike je sodelovalo v razstavi s katalogom. Razstavo smo odprli 3. junija 2014 s slavnostnim nagovorom Mechtild Rossler, namestnico direktorice sektorja za dediščino pri UNESCU, Hans Martin – Hinza, predsednika Mednarodnega muzejskega sveta ICOM, Andreje Rihter, direktorice FSK in Bojane Roglej Škafar, direktorice Slovenskega etnografskega muzeja. Razstava je leta 2015 gostovala v Pazinu v Beogradu v Etnografskem muzeju, v Banja Luki v Muzeju Republike srbske in Črni gori v Pomorskem muzeju v Kotorju. Leta 2016 pa še v St. Peterburgu v Državnem etnografskem muzeju Rusije.

Prav tako pomembna je bila dvojna razstava – fotografska (»Svetovna dediščina v slovanskem svetu«) in folklorna (»Slovani. Legende preteklosti in sedanjosti«) na sedežu Unesca v Parizu leta 2011. Enemu najbolj pomembnih artefaktov slovanske kulturne dediščine – Supraseljskemu kodeksu iz 11. stoletja je bila posvečena priložnostna razstava na Brdu pri Kranju leta 2011. Pod pokroviteljstvom FSK je bil posnet dokumentarni film o etnologu in jezikoslovcu Matiji Majarju-Ziljskem »Izgubljene iluzije«, izšla je zgodovinska monografija o srečanjih pri Ruski kapelici na Vršiču (2007) ter znanstveni zbornik Slovenski diplomati v slovanskem svetu (2010).

Uresničevanje drugega cilja FSK smo deloma izvajali skozi posamezna leta delovanja: izvedena sta bila znanstvena simpozija Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju »Reformacija v srednji Evropi« (2008) in »1989-2009: Religija in preobrat v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi« (2009); redno se predstavljamo na sedežu UNESCA. Poleg že omenjenih razstav omenjamo še predstavitev naše knjige, prve svetovne monografije S Slovani za mizo v Milanu (2015) , Pekingu (2016) in Jamtliju na Norveškem (2017). Ne smemo mimo sodelovanja s Svetom Evrope – Skupščine Sveta Evrope in v zadnjih treh letih Inštituta za kulturne poti Sveta Evrope s sedežem v Luxemburgu.

FSK je pripravil pobudo za ustanovitev združenja Pisateljice v začetku 20. stoletja. Cilj združenja je oblikovanje in upravljanje kulturne poti posvečene ženskim pisateljicam, ki bo približala evropsko zgodovino človekovih pravic in demokracije, predstavljala izjemne napore ženskih pisateljic v teh procesih, razširila kulturno raziskovanje ženske literature v kontekstu evropske zgodovine, identitete in vrednot. Z inspirativnimi predstavitvami in dinamičnimi kulturnimi aktivnostmi bo približala njihova življenja in dela občinstvu in poglobila ter povezala strokovno, kulturno in turistično raziskovanje ženske literature, lokacij in življenj. Pot se začenja v naši regiji, nato se bo razširila na celotno Evropo.

… več

Naš zadnji projekt nosi naslov “Transformacije” – OD slovanske oblačilne tradicije DO modernih kreacij. S projektom želimo povezati kreacije iz naših držav in jih predstaviti širšemu svetu. Ustvarjamo, vzpostavljamo dolgoročno krovno platformo modne kreativnosti slovanskih dežel. Namenjamo jo širši splošni in strokovni javnosti, tako domači kot mednarodni.

… več

POROČILA & POLITIKE

Zaradi zavezanosti k večji preglednosti in večjemu dostopu do javnih informacij FSK z vami deli politiko zasebnosti in letna poročila.

FSK Letno poročilo 2019

FSK Letno poročilo 2017

FSK Naših 15!

FSK Letno poročilo 2016

FSK Letno poročilo 2015

Pridruži se nam in izkoristi ekskluzivne privilegije kot so brezplačni vstopi, posebni popusti in še več.

Scroll to Top