Do pobude za ustanovitev Foruma slovanskih kultur (FSK) je prišlo leta 2002. Širše izhodišče za ustanovitev so predstavljali sodobni globalizacijski procesi in dejstvo, da so slovanske države vstopile v Evropsko unijo. Decembra istega leta so se na Brdu pri Kranju v Sloveniji na pobudo slovenske ministrice za kulturo, neformalno srečali ministri za kulturo držav, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike. Po dolgotrajnih predhodnih pripravah in dogovorih so izoblikovali skupno izjavo, naj države, okrepijo in spodbudijo medsebojno sodelovanje na področju kulture v njenem najširšem pomenu ter pospešijo sodelovanje v evropskih in drugih mednarodnih organizacijah v okviru Foruma slovanskih kultur, ki naj ima sedež v Ljubljani. Mednarodno ustanovo Forum slovanskih kultur je leta 2004 ustanovila vlada Republike Slovenije. Člane prve uprave FSK so imenovale Slovenija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Severna Makedonija, Poljska, Rusija ter Srbija in Črna gora. Ustanovitvena seja Uprave FSK je bila 29. junija 2004 v Ljubljani. Ustanovitvena seja Programskega sveta FSK pa je bila 20. in 21. marca 2006 prav tako v Ljubljani.

Na začetku si je ustanova zastavila dva dolgoročna cilja:

• Spodbujanje razvoja kulturnega sodelovanja med vsemi državami, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike. Z izmenjavo informacij in znanja ter njihovim neposrednim razširjanjem v javnosti lahko pripomore k boljšemu vzajemnemu poznavanju sodelujočih držav.
• Spodbujanje razvoja kulturnega sodelovanja med vsemi državami po svetu. Narediti slovanske kulture prepoznavne in atraktivne izven jezikovnih meja slovanskih držav. Doprinesti večji zainteresiranosti in boljšem razumevanju sveta, še posebej v okvirih EU ter ostalih jezikovnih področjih sveta.

Ustanova od samega začetka s svojimi projekti pospešuje kulturno sodelovanje, medsebojno spoznavanje in dialog kulturnikov slovanskih držav, ki temeljijo na enakopravni soudeležbi in ne zgolj na jezikovnem nacionalizmu, ki je bil cilj panslavizma. FSK krepi aktivnosti sodelovanja na področju umetnosti, literature, izobraževanja in raziskovanja.

Pomemben dejavnik pri formiranju lastne nacionalne kulture je spoznanje, kaj jo ločuje od drugih, čeprav precej sorodnih kultur. Če na lastno kulturo gledamo kot na izolirano, neponovljivo pojavnost, potem ni nobene potrebe, da bi jo še naprej razvijali, bogatili in se z njo ponašali pred drugimi – kulturnimi presežki nastopijo šele takrat, ko svojo kulturo ločimo od drugih. A zato moramo druge kulture najprej dobro poznati in jim dovoliti, da prestopijo naš kulturni prag, kajti šele v zlitju različnih kultur bomo zares razumeli in pravilno ovrednotili lastno posebnost.

Slovenija je zaradi svoje geopolitične lege “naravna” pobudnica tovrstne povezave – povezave držav v katerih govorimo slovanske jezike. Je na zahodnem robu slovanskega sveta in hkrati članica EU. Ob interesu za lastno kulturo in identiteto prinaša v EU širše povezovalne interese, kar pomeni dviganje njenega ugleda in krepitev moči v mednarodni skupnosti. Vloga in pobuda Slovenije je povezovalna in temelji na enakopravnem partnerstvu vseh sodelujočih. Kultura in umetnostna produkcija slovanskih držav je v zgodovini pustila imenitne dosežke in otipljive sledi v svetovnem merilu. Včasih se ustvarja vtis, de je sodobna kulturna produkcija t.i. “slovanskega vzhoda” obrobna, da še ni integrirana v t.i. “zahodni svet” umetnosti. V FSK trdimo, da so ustvarjalne moči in umetniški potencial držav večje, kakor bi lahko sklepali iz njihove selektivne navzočnosti v zahodnem umetnostnem sistemu. Zato je ena izmed nalog FSK tudi v tem, da je aktualen ravno v svojem preizpraševanju statusa umetnosti in kulture v širšem pomenu danes.

Ustanova je leta 2012 sprejela Strateški načrt in z njim re – definirala svoje poslanstvo: “FSK oživčuje ustvarjalnost slovanskih kultur”; glavne dejavnosti FSK so in še trajajo:

• spodbujanje pretoka informacij s področja kulture vseh sodelujočih držav,
• spodbujanje realizacije skupnih projektov na področju kulture, znanosti in turizma,
• vzpostavitev programov izobraževanja (v obliki štipendij.),
• spodbujanje mobilnosti umetnikov med sodelujočimi državami,
• sprejemanje pobud za kulturne projekte, izmenjave ali gostovanja iz vseh sodelujočih držav,
• pospeševanje skupnih raziskav,
• pospeševanje sodelovanja na področju lingvistike, slovanskih študijev na splošno, organiziranje konferenc, seminarjev, kolokvijev, drugih srečanj.

Ob ustanovitvi Mednarodne ustanove – Forum slovanskih kultur smo zapisali:

“Enovit/ jasen cilj Mednarodne ustanove – Foruma slovanskih kultur ni le kakovostna podpora slovanskemu sodelovanju, pač pa spreminjanje družbenih pogojev za odprto in plodno ustvarjalnost slovanskih kultur.”

Po 16 letih delovanja z velikim veseljem ugotavljamo, da dosegamo naš cilj in ga gradimo dalje.

Pomemben del nacionalne kulture je literarna ustvarjalnost, ki ima, za razliko od drugih umetniških disciplin, še dodatno vrednost: jezik. Jezik, ki so ga nemški romantični filozofi označili za glavni znak narodnosti. In v našem prvem projektu 100 slovanski romanov gre ravno za to: za spodbujanje in krepitev jezikovne ter kulturne izmenjave, kar je zaradi jezikovne sorodnosti in skupnega “tranzicijskega” obdobja še toliko večji izziv.  Zbirka ni namenjena le medsebojnemu spoznavanju, ampak tudi seznanjanju neslovanskega sveta z vrhovi slovanske ustvarjalnosti; projekt je zaživel v letu 2006, ko so na treh sestankih v Beogradu in Ljubljani, pod vodstvom Andreje Rihter določili osnovne parametre sodelovanja. Že v istem letu je bila izdelana tudi enotna, grafična podoba zbirke. Projekt je z različno dinamiko stekel s prvimi prevodi v Sloveniji, Srbiji, na Slovaškem in v Severni Makedoniji ter malo kasneje še v Rusji. V zbirki, ki trenutno vključuje 108 avtorjev in 108 njihovih del, 56 prevajalcev in 9 slovanskih jezikov, je do leta 2020 izšlo 85 naslovov.

… več

V Forumu slovanskih kultur smo zavzeto sodelovali pri izvedbah različnih literarnih festivalov: Slovanski most (Ljubljana, Strasbourg), Slovanski objem (Varna – Bolgarija), Struški večeri poezije (Struga – Makedonija), Dnevi poezije in vina (Medana, Ptuj) ter Stranou (Beroun – Češka), srečanja pisateljev na Tolstojevem posestvu v Jasni Poljani, Festival Fabula (Ljubljana) in leta 2019 s Slovanskim vrtom na knjižnem sejmu v Puli, Sa(n)jam knjige. Prav tako pa smo zbirko 100 slovanskih romanov predstavili na večih razstavah po Evropi; izpostavljamo samo Pariz, sedež UNESCO v letu 2016, ko smo praznovali 10. jubilej zbirke. V skoraj 15 letih smo se z zbirko udeležili mnogih prireditvah: konferenc, okroglih miz, razstav, branj: v Srbiji (2015, 2016, 2017, 2018, 2019), na Hrvaškem (2018), v Angliji (2016), Nemčiji (2018), Rusiji (2017, 2018, 2019), na Kitajskem (2016), v Črni gori,(  ??) Severni Makedoniji (2014), Češki (2017), Slovaški (2018), v Avstriji (2017), v Braziiji (SLAWA – 2015) in v Sloveniji (2016, 2017, 2018 PEN, 2019). V FSK smo v letih 2010 – 2014?  izvajali v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti program mobilnosti umetnikov, večinoma literatov.

… več

Od samega začetka je Forum slovanskih kultur opredelil kot eno svojih poglavitnih nalog ohranjanje in promocijo slovanske kulturne dediščine, posebej v smislu etnografije, folkloristike, muzeologije in arhivistike ter izpostavljal enega izmed svojih ciljev: vzpostavitev programov izobraževanja (v obliki štipendij) in pretoka kuratorjev, restavratorjev zaradi spodbujanja mobilnosti strokovnjakov med sodelujočimi državami.

Organizirano smo z delom začeli v letu 2006, ko je Programski svet sprejel svoja izhodišča za področje dediščine. Toda konkretne aktivnosti so stekle v letu 2011, ko se je prvič sestala projektna skupina za dediščino in si zastavila nekaj svojih ciljev:

• priprava in izvedba prve skupne razstave Moj portret za muzej, ki smo jo odprli leta 2012 na sedežu UNESCA v Parizu. Z nami je sodelovalo: … ustanov…iz.. držav
  … več
• Leta 2012 pa smo v okviru programa Maribor – evropska prestolnica kulture in v sodelovanju s Skupščino Sveta Evrope organizirali konferenco: Zgodovina socializma: filmska in tehnična dediščina.
• Leta 2006 smo začeli s prvimi seminarji o usposabljanju muzejskih delavcev. Prvi seminar za direktorje muzejev Severne Makedonije je na Ohridu izvedla Andreja Rihter skupaj z Massimom Negrijem (EMA) in Ministrstvom za kulturo Severne Makedonije. Naši seminarji so se nadaljevali v Severni Makedoniji v sodelovanju z ICOM organizacijo in Muzejem Makedonije ter v Srbiji v sodelovanju z Galerijo Matice Srbske in Ministrstvom za kulturo. V Sloveniji pa smo se aktivno vključili v soorganizacijo izobraževalnih seminarjev – Mednarodna poletna šola muzeologije.

Posamezni projekti izobaževanja so se močno okrepili v Mednarodni poletni šoli muzeologije v Piranu. Od leta 2018 pa projekti izobraževanja potekajo znotraj Piranove, mednarodnega centra za raziskovanje in izbraževanje v Piranu.

… več

Ustanova FSK že več let sodeluje tudi na področju izobraževanja, še posebej pri mednarodni poletni šoli META Humanistika, ki jo v Kopru organizira Primorska univerza, in pri Mednarodnem seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v organizaciji Centra za slovenščino kot drugega/tujega jezika.

Uresničevanje našega prvega cilja, sodelovanja v medsebojnih projektih znotraj naših držav se med drugim odvija v okviru projekta Skupaj. Slednji povezuje državne, nacionalne arhivske službe. Tovrstno povezovanje arhivov je obrodilo skupne razstave, publikacije in konference. FSK je bil so – organizator 1. konference arhivov slovanskih držav v Lipici leta 2010 in na pobudo državnih arhivov začel s povezovanjem le teh.

Prva samostojna konferenca je bila tako leta 2015 v Ljubljani na temo o 1. svetovni vojni, 2. konferenca je bila, v sodelovanju z Državnim hrvaškim arhivom in ICARUS Hrvaška, v Dubrovniku leta 2016. 3. konferenco smo izvedli v Varšavi leta 2017 v sodelovanju s poljsko Državno agencijo za arhive. Naša povezovanja se udejanjajo preko skupnih razstav: Slavic Capitals in 2D v letu 2013, v Parizu na sedežu UNESCA, ki je bila istega leta predstavljena še na Cetinju in leta 2014 v Skopju, Beogradu in Sofiji. Arhivi pa so organizirali in izvedli še razstvo Ženske in velika vojna na sedežu UNESCA v Parizu leta 2019. Razstavo je odprla Saniye Gulser Corat, direktorica divizije za enakost spolov pri UNESCU.

… več

Razstavna dejavnost je še posebej izpostavljena v okviru sodelovanja z muzeji in galerijami. Tako je že leta 2008 na zredno pozitiven odziv naletela etnografska razstava slovanskih noš v Bruslju, ki jo je FSK organiziral v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, ZRC SAZU ter Ruskim etnografskim muzejem iz Sankt Peterburga. Ob razstavi je izšla tudi zgoščenka s filmom ZRC SAZU Naška Križnarja Les Slaves de l’Europe.

Ne smemo mimo omembe pomembne razstave nematerialne dediščine – Slovanski karnevali, katere otvoritev je ustanova pripravila v Parizu, na sedežu UNESCA, junija 2014. Dvanajst muzejev iz dvanajstih držav v katerih večinoma govorijo slovanske jezike je sodelovalo v razstavi s katalogom. Razstavo smo odprli 3. junija 2014 s slavnostnim nagovorom Mechtild Rossler, namestnico direktorice sektorja za dediščino pri UNESCU, Hans Martin – Hinza, predsednika Mednarodnega muzejskega sveta ICOM, Andreje Rihter, direktorice FSK in Bojane Roglej Škafar, direktorice Slovenskega etnografskega muzeja. Razstava je leta 2015 gostovala v Pazinu v Beogradu v Etnografskem muzeju, v Banja Luki v Muzeju Republike srbske in Črni gori v Pomorskem muzeju v Kotorju. Leta 2016 pa še v St. Peterburgu v Državnem etnografskem muzeju Rusije.

Prav tako pomembna je bila dvojna razstava – fotografska (»Svetovna dediščina v slovanskem svetu«) in folklorna (»Slovani. Legende preteklosti in sedanjosti«) na sedežu Unesca v Parizu leta 2011. Enemu najbolj pomembnih artefaktov slovanske kulturne dediščine – Supraseljskemu kodeksu iz 11. stoletja je bila posvečena priložnostna razstava na Brdu pri Kranju leta 2011. Pod pokroviteljstvom FSK je bil posnet dokumentarni film o etnologu in jezikoslovcu Matiji Majarju-Ziljskem »Izgubljene iluzije«, izšla je zgodovinska monografija o srečanjih pri Ruski kapelici na Vršiču (2007) ter znanstveni zbornik Slovenski diplomati v slovanskem svetu (2010).

Uresničevanje drugega cilja FSK smo deloma izvajali skozi posamezna leta delovanja: izvedena sta bila znanstvena simpozija Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju »Reformacija v srednji Evropi« (2008) in »1989-2009: Religija in preobrat v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi« (2009); redno se predstavljamo na sedežu UNESCA. Poleg že omenjenih razstav omenjamo še predstavitev naše knjige, prve svetovne monografije S Slovani za mizo v Milanu (2015) , Pekingu (2016) in Jamtliju na Norveškem (2017). Ne smemo mimo sodelovanja s Svetom Evrope – Skupščine Sveta Evrope in v zadnjih treh letih Inštituta za kulturne poti Sveta Evrope s sedežem v Luxemburgu.

FSK je pripravil pobudo za ustanovitev združenja Pisateljice v začetku 20. stoletja. Cilj združenja je oblikovanje in upravljanje kulturne poti posvečene ženskim pisateljicam, ki bo približala evropsko zgodovino človekovih pravic in demokracije, predstavljala izjemne napore ženskih pisateljic v teh procesih, razširila kulturno raziskovanje ženske literature v kontekstu evropske zgodovine, identitete in vrednot. Z inspirativnimi predstavitvami in dinamičnimi kulturnimi aktivnostmi bo približala njihova življenja in dela občinstvu in poglobila ter povezala strokovno, kulturno in turistično raziskovanje ženske literature, lokacij in življenj. Pot se začenja v naši regiji, nato se bo razširila na celotno Evropo.

… več

Naš zadnji projekt nosi naslov “Transformacije” – OD slovanske oblačilne tradicije DO modernih kreacij. S projektom želimo povezati kreacije iz naših držav in jih predstaviti širšemu svetu. Ustvarjamo, vzpostavljamo dolgoročno krovno platformo modne kreativnosti slovanskih dežel. Namenjamo jo širši splošni in strokovni javnosti, tako domači kot mednarodni.

… več