V Forumu slovanskih kultur so na vrtu Vile Zlatica že drugič zapored gostili uvodni dogodek tradicionalnega mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti. Tokratni pogovorni večer je nosil naslov Jezikovni nomadi: tuji prevajalci v Sloveniji.
12. mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti se je udeležilo 11 udeležencev iz 9 držav, med njimi 6 slovanskih. V pogovornem večeru, ki ga je povezovala pisateljica Agata Tomažič, so osebne zgodbe in vpoglede v prevajalske delavnice razkrili prevajalci in avtorji Ivan Antić, David Heredero Zorzo in Liza Linde. Povedali so, kaj jih je kot prevajalce iz tujega jezikovnega okolja pripeljalo v Slovenijo in napeljalo k prevajanju iz slovenščine, kako ohranjajo materinščino, kako »na daljavo« vzdržujejo stike z založbami ciljnih jezikov in se z njimi dogovarjajo o objavah prevodov. Odgovarjali so tudi na vprašanje, ali jim bivanje v Sloveniji olajšuje prevajalsko delo, ker so v nenehnem stiku z izvirnim okoljem in avtorji izvirnikov, ali pa kdaj začutijo breme »uhajanja« maternega jezik.
Dragocenost »jezikovnih nomadov« za širjenje slovenske kulture in literature so v svojih nagovorih izpostavili tudi predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Tanja Petrič, Miha Marinč z Javne agencije za knjigo in Mateja Jančar s Foruma slovanskih kultur. Slednja je še dodala, da je bistvo zbirke Sto slovanskih romanov, za katero skrbi FSK, prav v prevajanju. Spodbuja namreč prevode izbranih del in njihovo promocijo. Prizadevajo si, da bi v prvi plan ob bok avtorjem postavili prevajalce.
Udeleženci seminarja so si ogledali tudi muzejsko postavitev v Vili Zlatica. Dogodek sta, poleg FSK, podprli Javna agencija za knjigo RS in Mestna občina Ljubljana.
Foto: Nina Medved
