FSK je v okviru slovenskega častnega gostovanja na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu pripravil razpravo z naslovom Prevodi v času vojne: slovanski literarni stiki v času oboroženih spopadov in političnih konfliktov, v kateri so sodelovali Drago Jančar, ukrajinska pisateljica Oksana Zabužko, Georgi Gospodinov iz Bolgarije in srbski avtor Aleksandar Gatalica. Pogovor je povezoval glavni urednik zbirke Sto slovanskih romanov Mladen Vesković.
Čeprav so si slovanski jeziki blizu in gre večinoma za povezane in celo kontaktne kulture, ki so se razvijale v tesni medsebojni interakciji, njihovi literarni odnosi niso vedno harmonični in kontinuirani, temveč pogosto prehajajo od obdobij intenzivnih stikov do pomanjkanja zanimanja, celo zavračanja. Razpad Jugoslavije, tranzicija ter trenutna vojna v Ukrajini so zaznamovali in še močno zaznamujejo kulturne povezave.
Sodelujoči so spregovorili o svojih izkušnjah s pisateljskimi povezavami in sodelovanju med vojno v nekdanji Jugoslaviji. Strinjali so se, da vojne in konflikti manjše literature postavijo v središče zanimanja, a na žalost ne iz pravih razlogov. Interes namreč spodbuja predvsem želja po razumevanju situacije, večkrat pa se sopregleda, da je leposlovje, kot je dejal Aleksandar Gatalica, fikcija in ne zgodovinski učbenik. Literatura v primeru vojne ostane v ozadju, je pripomnil Drago Jančar, ki je povedal, da je v 90. letih ohranjal stike s pisateljskimi kolegi, medsebojni prevodi pa so v tistem nesrečnem času usahnili.
Oksana Zabužko je poudarila, da je literatura z območja nekdanje Jugoslavije v Ukrajini cenjena in pogosto prevajana, po njenem mnenju zato, ker dobro izpisuje človeško izkušnjo v vojni. Manjše literature, tako avtorica, zbudijo zanimanje šele, ko se v državi zgodi nekaj velikega in slabega – kot je vojna. Nekdaj je to veljalo za češko in poljsko literaturo, zdaj je v ospredju ukrajinska. Dotaknila se je tudi odnosa med ukrajinskimi in ruskimi pisatelji.
Georgi Gospodinov pa je izpostavil stereotipna pričakovanja pri recepciji literature iz določenih držav. »A tudi v Bolgariji se zaljubljamo, poročamo, ločujemo, umiramo zaradi naravnih vzrokov,« je rekel letošnji prejemnik mednarodne Bookerjeve nagrade.
Gatalica je v sklepu razprave poudaril pomen zbirke Sto slovanskih romanov, ki s svojimi doslej že stotimi prevedenimi proznimi vrhunci, skrbi za boljše poznavanje, tesnejše stike in promocijo slovanskih literatur.
Celotna razprava je dostopna na tej povezvi:
https://www.youtube.com/watch?v=aTrZDK9D8uQ
Foto: Sabine Felber
