V Narodni knjižnici Srbije je bila odprta razstava Steze, spone, spoznanja, posvečena srbskim pisateljicam Jeleni Dimitrijević, Desanki Maksimović in Isidori Sekulić. Na odprtju so spregovorili Vladimir Pištalo, direktor Narodne knjižnice Srbije, Andreja Rihter, predsednica združenja Pot pisateljic, ter Biljana Dojčinović in Mirjana Stanišić, avtorici razstave. Razstava bo na ogled do 17. marca 2023.
Razstava je del projekta Pot pisateljic, ki je nastal na pobudo Foruma slovanskih kultur. Pot pisateljic je ena od 48 Kulturnih poti Sveta Evrope in ena od približno desetine, ki potekajo skozi Srbijo. V Srbiji v projektu sodelujejo Narodna knjižnica Srbije, članica združenja, kot institucija, ki hrani zapuščino in dela teh pisateljic, ter Fundacija Desanke Maksimović, ki ima sedež v Narodni knjižnici Srbije. Razstava je bila organizirana v sodelovanju s projektom Knjiženstvo s sedežem na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu, ki je prav tako članica združenja WWR.
Na razstavi so predstavljena dela Jelene J. Dimitrijević (1862-1945), ki jih je napisala na svojih potovanjih po Ameriki in svetu, ter pesmi, ki so nastale v začetku tridesetih let 20. stoletja v Franciji. Svoje ameriške izkušnje je opisala v potopisu Novi svet ali leto v Ameriki iz leta 1934, v zgodbah, objavljenih v Srbskem književnem glasniku in v pesmih iz njenih rokopisov Na oceanu in čez ocean, Proti soncu za sonce in Iz novega sveta, ki jih vse hranijo v Narodni knjižnici Srbije. O njenem potovanju po svetu pripoveduje potopisna knjiga z naslovom Sedem morij in trije oceani.
Del razstave, posvečen Isidori Sekulić (1877-1958), vsebuje rokopis njene knjige Sopotniki, prvo izdajo zbirke besedil iz leta 1913, in tri prispevke, ki jih je prvotno objavila v Srbskem književnem glasniku. Iz njenega dopisovanja s Svetislavom B. Cvijanovićem in Svetislavom Petrovićem – pisma so razstavljena ob tej priložnosti – je mogoče razbrati pisateljičino očaranost nad kulturo in naravo tega dela Evrope. Navdušenje nad lepoto, veličastnostjo in tišino norveških pokrajin predstavlja jedro njenega potopisa Pisma z Norveške, katerega prva izdaja je vključena v razstavo.
Desanka Maksimović (1898-1993) je obiskala številne dežele, vendar so potopisi le manjši del njenega celotnega literarnega opusa. Na razstavi je predstavljen njen potopis o Avstraliji iz zvezka, ki je bila najden v njeni zapuščini in je zdaj prvič javno razstavljen. Na razstavi so na ogled tudi rokopisi njenih pesmi, pisem in prevodov. Iz bogate zapuščine je bilo na razstavo uvrščeno tudi veliko neobjavljenega gradiva, ki priča o njenih odnosih z različnimi slovanskimi pisateljicami. Med drugim korespondenca z Ido Radvolino in Olgo Kutasovo, s katerima si je dopisovala od leta 1957 pa skoraj do konca svojega življenja.
Ob odprtju razstave je Andreja Rihter srbskim članom združenja Pot pisateljic podelila kopije certifikata Kultrune poti Sveta Evrope.
Digitalno različico razstave je možno obiskati na spletni strani https://blogdigitalna.nb.rs/index_izlozbe.php.
