Maja Gojković, predsednica Uprave Foruma slovanskih kultur, sicer pa podpredsednica Vlade Republike Srbije ter ministrica za kulturo in informiranje, se je mudila na prvem uradnem obisku na novem sedežu Mednarodne ustanove – Forum slovanskih kultur. Na delovnem srečanju z direktorico, dr. Andrejo Rihter, je izpostavila pomen ustanove, kakršna je FSK ter krepitvi skupne promocije bogastva slovanskih kultur.
Upravo Foruma slovanskih kultur sestavljajo ministri za kulturo držav članic FSK. Prav ti se bodo na svoji naslednji redni seji, na povabilo predsednice Uprave FSK, Maje Gojković iz Srbije, sestali sredi januarja 2022 v Novem Sadu, ko bo ta postal evropska prestolnica kulture. »Prepričana sem, da bo to še en prispevek k razvoju naših kultur. O tem sva na delovnem srečanju govorili z dr. Andrejo Rihter, direktorico FSK. Pa tudi o konkretnih projektih, za katere si želimo, da bi bili še prepoznavnejši,« je ob obisku povedala Maja Gojković, predsednica Uprave FSK. Eden takšnih projektov je nedvomno nagrada Živa za najboljši slovanski muzej in kulturni ter naravni spomenik. Sedma podelitev po vrsti bo potekala prav v Srbiji.
Rihterjeva in Gojkovićeva sta sicer spregovorili še o drugih FSK projektih, med drugim o zbirki 100 slovanskih romanov, ki letos praznuje 15. obletnico, ter Poti pisateljic, ki jo bodo julija letos prijavili za uradno certificiranje pri Evropskem inštitutu za kulturne poti pri Svetu Evrope. Maja Gojković je še izpostavila, da ustanova iz leta v leto pridobiva na svojem pomenu in prepoznavnosti. Tudi zato bodo v Srbiji projekte FSK še bolj podpirali ter se vanje, preko različnih institucij, še aktivneje vključevali.
Ob ogledu Vile Zlatica, v kateri ima FSK svoj novi sedež, je predsednica Uprave FSK izpostavila, da se življenjska zgodba nekdanjega župana Ivana Hribarja, simbolično nadaljuje z delovanjem FSK. V slednjem sicer pripravljajo nov strateški načrt, in sicer za obdobje 2022 – 2027.
Ob prvem uradnem obisku je Maja Gojković FSK podarila knjige. Kot je povedala dr. Andreja Rihter, direktorica FSK, bodo te obogatile knjižnice police Hribarjeve knjižnice, na katerih se sicer že nahajajo številne knjige iz slovanskih držav in celega sveta.
Foto: Boris Pretnar
