Vaša dediščina je naša dediščina
V okviru VIII. mednarodnega kulturnega foruma v Sankt Peterburgu je FSK najboljšemu slovanskemu muzeju za leto 2019 in najboljšemu naravnemu in kulturnemu spomeniku v slovanskem svetu izročil skulpturi Živa. Na posebni okrogli mizi pa so predstavniki ruskih in slovanskih muzejev spregovorili o pomenu slovanske dediščine v globalnem kontekstu.
Potem ko je bila oktobra 2019 v Črni gori razglasitev najboljšega slovanskega muzeja in naravnega ter kulturnega spomenika, je FSK v Sankt Peterburgu na sprejemu Živa po Živi najboljšima muzejema izročil skulpturi za zmago. Evgenij Artemov, direktor Muzeja politične zgodovine Rusije, ki je prejel nagrado za najboljši slovanski muzej, je ob tem povedal: “Nagrada Živa je za nas velika čast. Še posebej v letu, ko obeležujemo 100. obletnico našega muzeja. To visoko priznanje sprejemamo ne le kot nagrado, ampak tudi kot prispevek naše ekipe k razvoju mednarodnega kulturnega sodelovanja. S tem pa krepimo tudi vezi s kolegi v slovanskem svetu.“
Nagrado Živa 2019 za najboljši naravni in kulturni spomenik v slovanskem svetu je prejela trdnjava herojev Brest. „Na predvečer 75-letnice Velike zmage ima nagrada za nas pomembno vrednost in simboliko. Med branitelji trdnjave Brest so bili predstavniki 30 narodnosti. Tako ohranjamo spomin na njihov podvig in vojne žrtve,“ je v nagovoru dejal direktor spominskega kompleksa Grigori Bysyuk.
Na okrogli mizi Vaša dediščina je naša dediščina, vodil jo je Mihail Brizgalov, generalni direktor ruskega glasbenega muzeja, so spregovorili direktorji in drugi predstavniki slovanskih muzejev: Tijana Palkovljević Bugarski, direktorica Galerije Matice Srpske iz Srbije, Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, Sarita Vujković, direktorica in Žana Vukičević, kustosinja, obe iz Muzeja sodobne umetnosti Republike Srbske iz Bosne in Hercegovine, Saša Mesec iz Slovenskega planinskega muzeja, in Pavel Douša, sodnik za nagrado Živa in direktor Češkega muzeja podeželja. Zbrani so spregovorili o slovanski dediščini kot pomembnem in bogatem gradniku evropske in svetovne dediščine, ki pa je pogosto odrinjena na rob ali celo spregledana. Predstavili so tudi konkretne primere mednarodnega sodelovanja ter izpostavili pomen širjenja vedenja o materialni in nematerialni dediščini slovanskih držav po celem svetu.