Osrednja gosta jesenske izdaje drugega festivala slovanskih književnosti sta bila srbska pisatelja Vladimir Pištalo in Ivan Antić, zvrstili pa so se tudi drugi dogodki.
Jesenski del Festivala slovanskih književnosti je sovpadal s srbskim gostovanjem na Slovenskem knjižnem sejmu, zato sta bila kot osrednja gosta izbrana srbska avtorja Vladimir Pištalo in Ivan Antić. FSK je dogodke v okviru festivala pripravil v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana in Oddelkom za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Vladimir Pištalo, ki se je v okviru festivala nastopil za študente na ljubljanski Filozofski fakulteti in obiskovalce Mestne knjižnice Ljubljana, je priznan in večkrat nagrajen srbski pisatelj, avtor vrste romanov in kratkih zgodb. Pogovor, ki ga je vodila prevajalka Đurđa Strsoglavec je bil pretežno posvečen njegovemu v 20 jezikov prevedenemu in nagrajenemu romanu Tesla, portret med maskami, ki je uvrščen v FSK-jevo zbirko Sto slovanskih romanov. Po mnenju kritikov in bralcev gre za doslej najbolj zanimivo in prepričljivo (literarizirano) biografijo o Tesli, ki združuje »fresko in ikono, sago in intimo«. Avtor je povedal veliko zanimivega o življenju in nazorih genialnega znanstvenika in pojasnil, da je ideja romana razočaranje nad napredkom.
Ivan Antić je avtor dveh kratkoproznih zbirk. Leta 2009 je objavil Tonus, leta 2016 Membrane, membrane , ki so bile po mnenju literarnih kritikov časopisa Politika razglašene za eno najboljših proznih knjig tistega leta v Srbiji in so prevedene tudi v slovenščino. Njegove zgodbe so prevedene v vrsto jezikov ter uvrščene v številne antologije Zadnjih nekaj let intenzivno piše poezijo, ki jo je mogoče brati tudi v slovenščini, angleščini in češčini. V srbščino prevaja leposlovje iz slovenščine (Zajc, Blatnik, Šalamun, Sinanović…) in je prejemnik prevajalske nagrade »Miloš N. Đurić«. Od leta 2012 živi v Ljubljani. Pogovor z Ivanom Antićem je vodil pesnik, pisatelji in kritik Muanis Sinanović. Na vprašanje, ali mu je blizu ideja slovanstva, je Antić odgovoril, da se mu zdi zanimivo najti nekaj, kar nas zbližuje, saj nas danes vse preveč stvari razdružuje, pa tudi ksenofobije je v teh prostorih še vedno veliko. Pretežno pa je govoril o svojem delu pisatelja, pesnika in prevajalca ter dejal, da mu je blizu predvsem kratka zgodba.
Glavni urednik zbirke Sto slovanskih romanov, srbski literarni kritik in esejist Mladen Vesković je v pogovoru s kolegom Markom Despotovićem, nekdanjim članom programskega sveta FSK, predstavil vlogo in pomen zbirke Sto slovanskih romanov pri vzpostavljanju in oživljanju slovanskih literarnih stikov, predvsem v kontekstu slovenskih in srbskih literarnih izmenjav in srečanj.
Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, pa Festival slovanskih književnosti vabi na voden sprehod po Ljubljani, ki nas bo popeljal po poteh Ivana Hribarja in njegovih literarnih sodobnikov.
