Slovanski avtorji v Leipzigu in Ljubljani
Promocija slovanske književnosti, predvsem pa avtorjev in avtoric s seznamov zbirke 100 slovanskih romanov, je marca potekala na Mednarodnem knjižnem sejmu v Leipzigu, prav tako pa v Ljubljani, kjer je Forum slovanskih kultur, ob razstavi 100 slovanskih romanov, pripravil pogovorna večera.
Zbirko 100 slovanskih romanov je Forum slovanskih kultur, z udeležbo avtorice Slavenke Drakulić s hrvaškega in Andrejem Nikolaidisom s črnogorskega seznama ter dr. Andrejo Rihter, direktorico Foruma slovanskih kultur, in Dubravko Đurić Nemec, glavno urednico zbirke, predstavil ne letošnjem knjižnem sejmu v Leipzigu. Na njem je sodelovalo 2600 razstavljavcev iz 48 držav.
Avtorji s slovenskega seznama pa so se zbrali na pogovornem večeru Moč literature, moč razumevanja ob razstavi 100 slovanskih romanov, ki je bila na ogled v Mestni hiši Ljubljana. Pogovorni večer je bil posvečen poslanstvu, vlogi in vplivu te edinstvene zbirke. Avtor in urednik Mitja Čander, ki je ob njenih začetkih urejal zbirko, se je z gosti, slovenskimi pisatelji Gabrielo Babnik, Ferijem Lainščkom, Markom Sosičem, Janijem Virkom in Vladom Žabotom pogovarjal o slovanskem svetu, njegovi medsebojni literarni percepciji ter o pomenu neposrednega prevajanja, promocije, in medsebojnega spoznavanja.
Na predvečer dneva žena se je Tanja Tuma, predsednica Ženskega odbora PEN MIRA, z gosti: dr. Katjo Mihurko Poniž, profesorico in raziskovalko književnosti, pisateljicama Suzano Tratnik in Gabrielo Babnik ter Ivom Svetino, predsednikom Društva slovenskih pisateljev, pogovarjala o trenutnem položaju slovenskih pisateljic ter vprašanju, ali se je njihova prisotnost na slovenskem Parnasu spremenila v zadnjem desetletju.
Ivo Svetina je opozoril na skorajda prezrto začetnico intimizma pesnico Sašo Vegri, ki so jo moški kolegi s pesniško zbirko Pesmi štirih popolnoma spregledali. Zgodovinski pregled pesnic, ki so bile v svojem času znane, brane in priljubljene, je dopolnila Katja Mihurko Poniž. Sito časa in družbe jih je precedilo v pozabo, tako je danes podoba kanona drugačna, kot bi morala biti, kar se odslikava tudi v učnih načrtih za poučevanje slovenščine. Dobra novica je, da se je slovenska pisateljica Maja Haderlap z romanom Angel pozabe uvrstila na seznam za maturitetno branje v letu 2019.
Tako Suzana Tratnik kot Gabriela Babnik si uvrstitev na slovenski seznam zbirke 100 slovanskih romanov štejeta v čast in jo imata za obliko kanonizacije njunega pisanja.