Hitre povezave

• Osnovne informacije o Forumu
• Kdo smo
• Kje smo
• Projekti
• Države članice

Aktualno

9. redna seja uprave Foruma

1. in 2. julija je na Brdu pri Kranju potekala 9. redna seja uprave Foruma slovanskih kultur, na kateri so bili navzoči predstavniki večine članic Foruma in opazovalk – Češke in Poljske. Seja se je začela v prijateljskem in neuradnem vzdušju z večerjo v hotelu Kokra 1. julija. Naslednji dan so člani uprave in njihovi zastopniki ter drugi udeleženci sestanka zasedali od 9. do 13. ure in razpravljali o delu Foruma. Glavni sklepi sestanka, ki mu je predsedovala predsednica Foruma mag. Andreja Rihter, so bili, da je treba sodelovanje članic v tekočih projektih Foruma okrepiti, medtem ko so bile sprejete številne ideje in smernice za razvoj novih projektov. Po seji so se udeleženci odpravili najprej na slavnostno kosilo v brdsko restavracijo Zois, nato pa še na izlet na Bled, ki sta ga organizirala in vodila blejski župan Janez Fajfar in direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. Igor Teršar.

Slovanski objem 2010

Na četrtem mednarodnem festivalu poezije Slovanski objem, ki je konec maja potekal v bolgarskem črnomorskem mestu Varna v organizaciji Slovanske literarne in umetniške akademije ter njene predsednice Elke Njagolov, je slovenski pesnik Milan Jesih prejel eno glavnih nagrad – srebrno leteče pero. Zbirka njegovih pesmi bo prevedena v bolgarščino in objavljena. Festivala, ki ga je odprl bolgarski predsednik Georgi Parvanov, se je udeležilo 37 vrhunskih pesnikov iz enajstih slovanskih držav. Forum slovanskih kultur je omogočil nastop Milanu Jesihu, predsedniku Društva slovenskih pisateljev, in namerava ta vsakoletni dogodek še naprej podpirati.

 

V zbirki Studia diplomatica Slovenica so pod pokroviteljstvom Foruma objavili znanstveni zbornik

26. maja je na gradu Jable potekala predstavitev zbornika znanstvenih raziskav o slovenskih diplomatih, ki so ustvarjali politično zgodovino slovanske Evrope pred nastankom neodvisne slovenske države, vse od Žige Herbersteina na začetku 16. stoletja do konca Jugoslavije. Gre za četrto knjigo zbirke Studia diplomatica Slovenica Slovenski diplomati v slovanskem svetu. Izvirni prispevki so v slovenščini, vsi pa so prevedeni tudi v ruščino in češčino, kar monografiji daje posebno mednarodno težo. Knjigo so v navzočnosti tujih diplomatov in strokovne javnosti predstavili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš ter izbrani avtorji: urednik zbirke dr. Andrej Rahten, profesor Primorske univerze dr. Jonatan Vinkler in dr. Milan Jazbec, vodja Sektorja za načrtovanje politik in raziskave Ministrstva za zunanje zadeve. Pri izdaji so poleg Foruma slovanskih kultur, ki je prispeval poglaviten del finančnih sredstev, sodelovali tudi Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Center za evropsko prihodnost, ki je organiziral predstavitev, in Ministrstvo za zunanje zadeve. (več o tem na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve)

 

Koncerta slovanske ljudske glasbe v Parizu in Moskvi

25. maja na sedežu Unesca v Parizu in 27. maja v Moskvi v okviru Dni slovanske pismenosti in kulture so v soorganizaciji s Forumom slovanskih kultur priredili slavnostna koncerta tradicionalne slovanske glasbe z glasbeniki iz Belorusije, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Poljske, Rusije, Srbije, Slovaške, Slovenije in Ukrajine. Slovenijo je predstavljala Ljoba Jenče z ljudskima pesmima, Forum pa je zastopala predsednica mag. Andreja Rihter, ki je nagovorila občinstvo. Obiskovalci in kritiki so sprejeli dogodka z navdušenjem in dolgotrajnimi ovacijami.

Nove objave v zbirki 100 slovanskih romanov

14. aprila so v prostorih Društva slovenskih pisateljev predstavili še dva prevoda v slovenščino. Gre za romana Poslovilno darilo - Concerto Vladimirja Tasića, srbskega pisatelja in profesorja matematike na kanadski Univerzi v New Brunswicku, v prevodu Urbana Vovka, in Usoda in komentarji uveljavljenega srbskega ustvarjalca Radoslava Petkovića v prevodu Andreja Jaklića. Do zdaj je v slovenskem prevodu omenjene zbirke izšlo sedem del slovanskih romanopiscev.

Beograjska založba Arhipelag je v zadnjih nekaj mesecih objavila še štiri prevode v srbščino: ruska romana Olge Slavnikove 2017 in Alekseja Slapovskega Prvi drugi prihod, slovaški Kraj igre Dušana Mitane in slovenski Zadnja Sergijeva skušnjava Janija Virka. Doslej so pri Arhipelagu objavili šest romanov v zbirki Foruma slovanskih kultur. Celotno zbirko so predstavili tudi v enourni oddaji drugega programa Radio Beograd Oko Balkana, ki je v Srbiji najbolj poslušana radijska oddaja, posvečena kulturi. V njej sta v živo sodelovala glavni urednik založbe Arhipelag Gojko Božović in predsednica Foruma Milena Domjan.

 

Celostna podoba Forumovega Festivala slovanskega filma je dobitnica še dveh mednarodnih priznanj

Potem ko je pred nekaj meseci prejela ugledno nagrado »red dot design award«, ki jo v Essnu podeljuje Oblikovni center Severnega Porenja-Vestfalije (Design Zentrum Nordrhein Westfalen), in sicer za »visoko oblikovno kakovost, izrazno estetiko, inovacijo in vzorno natančnost« (več na: en.red-dot.org), je celostna podoba Festivala slovanskih filmov spet dobila  par lepih priznanj, tokrat v Sloveniji in v Tajvanu.

Na 4. bienalu vidnih sporočil v organizaciji neodvisne Fundacije Brumen – ki poleg Bienala organizira razstave, predstavitve, svetovanja, predavanja ter strokovno sodelovanje s sorodnimi institucijami – je častno pohvalo žirije prejel studio za vizualne komunikacije IlovarStritar, ki je poskrbel za grafično oblikovanje celotnega Festivala in vseh kulturnih dogodkov v Strasbourgu v organizaciji FSK.

V Tajvanu je studio IlovarStritar na uveljavljenem mednarodnem oblikovalskem tekmovanju »Taiwan International Graphic Design Award« prejel dve zlati medalji, eno v kategoriji celostnih podob dogodkov za oblikovanje zunanjosti Slovanskega filmskega festivala. Tekmovanje je organiziralo tajvansko ministrstvo za gospodarstvo. V štirih kategorijah, dveh za plakate in dveh za celostne podobe, se je za nagrado potegovalo kar 1750 del iz 41 držav. Komisijo je sestavljalo 10 strokovnjakov, med katerimi so bili Carlo Giannasca, kreativni direktor Frost Designa iz Avstralije, priznani švicarski oblikovalec Martin Woodtli in Connie Birdsall, kreativni direktor agencije Lippincott. (Več o tem; seznam nagrajencev.)

Člani Programskega sveta so čestitali mladima oblikovalcema Jerneju Stritarju in Robertu Ilovarju, in izrazili pripravljenost še naprej sodelovati z njunim studiem.

 

 

 

 

 

 

ARHIV DOGODKOV

Projekti Foruma v letu 2009

V letu 2009 je Forum slovanskih kultur podprl niz manjših, a pomembnih mednarodnih projektov.

Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju je ob 20. letnici padca železne zavese od 7. do 9. oktobra priredil mednarodni znanstveni simpozij »1989-2009: Religija in preobrat v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi«. Na simpoziju, ki pomeni nadaljevanje dialoga, ki je bil vzpostavljen predhodnega leta na simpoziju o Primožu Trubarju, so med drugim sodelovali tudi predstavniki slovanskih držav (Bolgarije, Hrvaške, BiH, Srbije in Ukrajine).

Društvo za sodobno kreativnost HCHO je decembra v Mestnem muzeju v Ljubljani predstavilo projekt »Reartikulacija – Zakon kapitala: zgodovina zatiranja« (gre za razstavo, publikacijo in posvet). Projekt obravnava in analizira sedanjo (ter zgodovinsko) vlogo kapitala pri (de)regulaciji vseh družbenih procesov in razvija diskurzivno/intervencijsko platformo, ki vključuje umetnost, teorijo, filozofijo in aktivizem z namenom, da se zoperstavi rasizmu, izkoriščanju, razlaščanju in kolonialnosti. Pri projektu so sodelovali udeleženci iz  številnih slovanskih držav (Slovaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Ruske Federacije, Poljske, Ukrajine, in seveda Slovenije. (Več na: www.reartikulacija.org)

Slovenski gledališki muzej je organiziral mednarodni simpozij »Eksperimentalno gledališče v drugi polovici 20. stoletja«, ki se je izvedel v okviru triletnega mednarodnega projekta »TACE – Gledališka arhitektura v srednji Evropi«, ki ga sofinancira tudi Evropska komisija, in je konec oktobra potekal v Ljubljani. V projekt je vključenih pet držav, od katerih so kar štiri slovanske: Češka, Slovaška, Poljska in Slovenija.

FSK je tudi v letu 2009 finančno podprl projekt Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU »Znanstvena revija Studia mythologica Slavica«, ki je namenjena interdisciplinarnim raziskavam življenja, kulture in zgodovine slovanskih narodov ter njihovega mesta med drugimi evropskimi in neevropskimi narodi.

Literarno društvo IA je izvedlo 7. mednarodno pesniško prevajalsko delavnico »Zlati čoln«, ki je potekala od 7. do 13. septembra na treh lokacijah (v Škocjanu pri Divači, Cankarjevem domu v Ljubljani in v Tomaju). Vse prevedene pesmi bodo objavljene tudi v reviji Apokalipsa ter nekaterih tujih revijah na Finskem, Češkem, v avstralski reviji Southerly ter v knjižni obliki na Hrvaškem in v Angliji. Med udeleženci so bili avtorji-prevajalci iz Poljske, Hrvaške in Slovenije.

Kulturno turistično društvo Moščanci iz Prekmurja je v letu 2009 izvedlo projekt »Hej Sloveni, zaplešimo skupaj«, ki je bil sestavljen iz dveh delov: programa v Sloveniji (ki je potekal junija) in programa na Slovaškem (julija). Udeležile so se ga folklorne skupine iz Slovenije, Slovaške, Srbije in Hrvaške.

Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU je ob 200-letnici rojstva Matija Majarja Ziljskega organiziral mednarodno konferenco »Od Herderja do slovanske vzajemnosti«, ki je bila posvečena razvoju pogleda na ljudsko kulturo od Herderja do oblikovanja nacionalnih kultur sredi 19. stoletja in vse večjega slovanskega povezovanja. Raziskovalci so med drugim prišli iz Rusije, Slovaške, Češke, Hrvaške, Srbije, Bolgarije in Slovenije.

Predstava »ATELJE« je v letih 2008-2009 požela velik uspeh pri kritiki in gledalcih, kar je finančno omogočil tudi FSK, zato je v letu 2009 pomagal tudi pri sofinanciranju postprodukcije in gostovanj projekta »ATELJE« avtorice Bare Kolenc. (Več o predstavi: www.bunker.si.)

Univerza na Primorskem je v poletnih mesecih organizirala še eno uspešno poletno šolo »META Humanistika 2009«. Tokrat je bila tema »Vode v Sredozemlju«. Na poletni šoli so sodelovali udeleženci iz Bosne in Hercegovine, Češke, Srbije, Poljske in Slovenije. (Več o tem: www.fhs.upr.si.)

Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU v sodelovanju s Centrom za evropsko prihodnost in FSK izvaja obsežen projekt »Proučevanje diplomatske zgodovine Srednje in Jugovzhodne Evrope«. Raziskovalne dejavnosti imajo poseben poudarek na slovenski diplomatski izkušnji v Srednji, Vzhodni in Jugovzhodni Evropi, torej predvsem slovanskih državah. S podporo FSK-a je IKZ izvedel poglobljene biografske raziskave v arhivih in institucijah različnih slovanskih dežel, še zlasti na Češkem, v Srbiji in Rusiji. Med drugimi so v pripravi tudi naslednje publikacije:
- Slovenski diplomati v slovanskem svetu, Personae 5,
- Mednarodni odnosi in zunanja politika Republike Slovenije, Monographiae 1,
- »Velikih pet« in Jugoslavija – Nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v luči politike velesil, Monographiae 2.

 

Predstavitev FSK v Strasbourgu od 8. do 17. oktobra

V okviru slovenskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope, Forum slovanskih kultur je tudi v Strasbourgu izpolnil svojo glavno nalogo - predstaviti slovanske kulture svetu. S tem namenom je pripravil tri kulturne dogodke pod pokroviteljstvom Sveta Evrope.

Gala literarni večer - Slovanski most 2009

Prvi od treh dogodkov je bil Gala literarni večer Slovanski most 2009 - branje del slovanskih avtorjev v izvirnih jezikih s projekcijo francoskega prevoda. Na ogled je tudi bila zbirka 100 slovanskih romanov. Prireditev je bila 8. oktobra ob 20h v dvorani Mozart, 1 Rue Miroir, Strasbourg. Nastopili so:

Václav Jamek
Češka

Dražen Katunarić
Hrvaška

Risto Lazarov
Makedonija

Michal Habaj
Slovaška

Marjan Strojan
Slovenija

Lutnjar in skladatelj Boris Šinigoj je popestril večer s skladbami večinoma slovanskih avtorjev: renesančnega Frančiška (Franja) Bosanca, Tržačana Giacoma Gorzanisa, poljskega baročnega skladatelja Bartłomieja Pękiela, in s svojo lastno skladbo.

Pesniki: Dražen Katunarić, Václav Jamek, Michal Habaj, Risto Lazarov, Marjan Strojan

Boris Šinigoj, glasbenik in filozof

 

Večer ljudske glasbe

Drugi dogodek, ki je bil 9. oktobra ob 20h v dvorani Schweitzer v Palais de la Musique et des Congrès, Place de Bordeaux, Wacken, v Strasbourgu, je Večer slovanske ljudske glasbe. Koncert se je začel z nastopom dveh slovenskih glasbenikov, Borisa Šinigoja, ki je na lutnjo odigral svojo skladbo (Improvizacija na staro melodijo à la Arpegiatta), in Ljobe Jenče, ki je zapela tri slovenske ljudske pesmi: Riba faronika na hrbtu nosi svet, primorsko Čin, čin, čin Drežnica, in rezijansko Öre ti triji krajawe. V nadaljevanju pa so skupaj s slavnim ruskim akademskim folklornim orkestrom Osipov (www.ossipovorchestra.ru) nastopili glasbeniki iz večine drugih slovanskih držav.

Boris Šinigoj in Ljoba Jenče sta začela koncert

Folklorni orkester Osipov

Slavnostni govorniki: predsednica Foruma Milena Domjan (govori); z leve proti desni: Mihail Švydkoj, posebni predstavnik predsednika Ruske federacije za mednarodno kulturno sodelovanje; Andrej Benedejčič, generalni direktor Direktorata za načrtovanje politik in politično multilateralo MZZ; predstavnica Sveta Evrope.

(Povezava do zunanje fotogalerije koncerta.)

 

Festival slovanskega filma 2009

Tretji dogodek je letni Festival slovanskega filma, ki ga je Forum slovanskih kultur organiziral že drugič. Slovesna otvoritev je bila 10. oktobra ob 20h v Cinéma Odyssée, 3 Rue Francs Bourgeois v Strasbourgu. Festival je trajal od 10. do 18. oktobra. Da bi bilo poskrbljeno za vse gledalce, je bil vsak film predvajan dvakrat. Prvi film Festivala je bil slovenski L … kot ljubezen mlade režiserke Janje Glogovac, ki je na premieri naslovila občinstvo. Svoje filme sta predstavila tudi Kristijan Milić (iz Hrvaške) in Marija Perović (iz Črne Gore). Več o tem lahko preberete na: www.slavicfilmfest.eu.

Filmi v letu 2009:

BELORUSKI FILM / БЕЛОРУССКИЙ ФИЛЬМ / FILM BIÉLORUSSE / BELORUSSIAN FILM
Mali ubežniki / Маленькие беглецы / Les Petits fugitifs/ Small Fugitives
2004 / 90' / Boris Berzer, Renata Grickova

ČRNOGORSKI FILM / ЦРНОГОРСКИ ФИЛМ / FILM MONTÉNÉGRIN / MONTENEGRIN FILM
Glej me / Gledaj me / Regarde moi / Look at Me
2008 / 100' / Marija Perović

HRVAŠKI FILM / HRVATSKI FILM / FILM CROATE / CROATIAN FILM
Živi in mrtvi / Živi i mrtvi / Les Vivants et les morts / The Living and the Dead
2007 / 87' / Kristijan Milić

MAKEDONSKI FILM / MAKEДOНCКИ ФИЛМ / FILM MACÉDONIEN / MACEDONIAN FILM
Srečno '49 / Среќна Нова ’49 /Bonne année '49 / Happy New 49
1986 / 125' / Stole Popov

RUSKI FILM / РУССКИЙ ФИЛЬМ / FILM RUSSE / RUSSIAN FILM
Car, Ivan Grozni / Царь, Иван Грозный / Le Tsar Ivan le Terrible / The Tsar Ivan the Terrible
2009 / 116’ / Pavel Lungin

SLOVAŠKI FILM / SLOVENSKÝ FILM / FILM SLOVAQUE / SLOVAKIAN FILM
Dušni mir / Pokoj v duši / La Paix dans l'âme / Soul at Peace
2009 / 97’ / Vladimír Balko

SLOVAŠKI DOKUMENTARNI FILM / SLOVENSKÝ DOKUMENTARNY FILM / FILM DOCUMENTAIRE SLOVAQUE / SLOVAKIAN DOCUMENTARY FILM
Drugi svetovi / Iné svety / Les Autres mondes / Other Worlds
2006 / 74’ / Marko Skop

SLOVENSKI FILM / FILM SLOVÈNE / SLOVENIAN FILM
L ... kot Ljubezen / A... comme Amour / L... Like Love
2007 / 97' / Janja Glogovac

Slovenska režiserka Janja Glogovac z Mileno Domjan, slovensko veleposlanico Marjetico Bole in direktorjem Cinéma Odyssée Farukom Günaltayem

 

Črnogorska režiserka Marija Perović z avtorico romana, po katerem je film posnet, Ksenijo Popović, in Farukom Günaltayem, direktorjem Cinéma Odyssée

 

O dogodkih v Strasbourgu in dejavnosti Foruma nasploh je 11.12.2009 pisalo tudi Delo v članku M. Vogla »Zahod slovanske kulture slabo pozna«.

 

Nova slovenska prevoda v zbirki 100 slovanskih romanov

1.9.2009 je bila v prostorih Društva slovenskih pisateljev predstavitev dveh novih prevodov v okviru zbirke 100 slovanskih romanov. Izšla sta romana: Divja liga makedonskega pisatelja Vlade Uroševića v prevodu Namite Subiotto, in Luč slovaškega avtorja Dušana Kužla, ki ga je prevedla Zuzanna Govednik Krasko. Več...

Celostna podoba Festivala slovanskega filma 08 nagrajena

Studio IlovarStritar, ki je oblikoval Celostno podobo Festivala slovanskega filma Foruma slovanskih kultur 2008, je za svoje delo, s tem pa za naš festival, prejel prestižno mednarodno nagrado RED DOT Communication Design Award. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Zelo uspešna seja Programskega sveta in Uprave v Skopju

Petega maja 2008 sta se v Skopju sestala Programski svet in Uprava FSK. Določeni so bili okviri predstavitve Foruma v Strasbourgu, v času predsedovanja Slovenije Svetu Evrope. Poleg drugega Festivala slovanskega filma, ki ga bo spremljala razstava filmskih plakatov, bo med drugim Forum slovanskih kultur jeseni v Strasbourgu organiziral tudi literarna branja.
Na seji je tekel tudi pogovor o nadaljevanju strateškega projekta 100 slovanskih romanov in namenu prevajanja celotne zbirke tudi v angleščino, kar bo služilo širitvi poznavanja slovanske kulture v svetu.
Odprta je bila tudi tema likovne in glasbene umetnosti. Na dolgi rok je v interesu Foruma predstaviti tudi slovanske slikarje in morda celo sestaviti Orkester Foruma slovanskih kultur.

Macedonia - links:

Macedonian Ministry of Culture

time.mk

vecer.mk

vreme.mk

preminportal

mia.mk

 

V Makedoniji prvi roman zbirke 100 slovanskih romanov

V Makedoniji izšel prvi roman zbirke 100 slovanskih romanov Foruma slovanskih kultur v Makedonščini. Gre za prevod romana Ferija Lajnščka - Ki jo je megla prinesla.

 

Dokumentarna filma, ki sta nastala v okviru projektov FSK

FSK je omogočil izdelavo in izdajo DVD zgoščenke s filmom priznanega režiserja Andreja Mlakarja: Izgubljene Iluzije, Matija Majar Ziljski, ki vključuje tudi medslovansko sodelovanje preteklosti in sedanjosti.

FSK je financiral izdelavo in izdajo zgoščenke s filmom ZRC SAZU Naška Križnarja Les Slaves de l'Europe o poteku in ponovitvi razstave Slovani Evrope v okviru delovanja FSK.

 

Mačje stene Karle Bulovec Mrak - Plesna predstava "Atelje"

Forum slovanskih kultur je podprl izvedbo predstave »Atelje« – Mačje stene Karle Bulovec Mrak. Gre za plesno-gledališko prestavo avtorice Bare Kolenc, ki je bila premierno uprizorjena na festivalu Mesto žensk 10. 10. 2008 v Stari elektrarni v Ljubljani.

Ta slovanski projekt skozi medkulturni dialog treh slovanskih narodov razpira vprašanja politizaciji umetnosti in mitizaciji umetnikov ter o položaju žensk umetnic v sodobni družbi. Plesno gledališka predstava je nastala skozi ustvarjalni dialog udeležencev iz Slovenije, Srbije in Češke. Projekt tako na ravni vsebine kot na ravni izvajalcev tematizira in spodbuja sodelovanje in slovanski medkulturni dialog

 

 

Studia mythologica Slavica 2008

Forum slovanskih kultur je tudi letos sofinanciral izid edinstvene znanstvene revije Studia mythologica Slavica. Ta revija je edina svoje vrste v Sloveniji, posvečena Slovanski mitologiji, temi ki vsekakor potrebuje poglobljeno obravnavanje.

 

Simpozij "Reformacija v srednji Evropi"

Forum slovanskih kultur je podprl izvedbo mednarodnega znanstvenega simpozija ob 500 letnici rojstva Primoža Trubarja: "Reformacija v srednji Evropi" v organizaciji Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Udeleženci - predstavniki slovanskih držav, v katerih je potekala reformacija sočasno s slovensko: Poljska, Češka, Slovaška, Hrvaška, ter dveh držav, ki sicer nista slovanski, a sta bili za slovensko reformacijo ključnega pomena: Madžarska in Avstrija.

Kraj in čas simpozija: Dunaj, od 15. do 17. oktobra 2008.

 

META HUMANISTICA 2008

Forum slovanskih kultur je tudi letos podprl sodelovanje Primorske univerze s slovanskimi državami v okviru poletne šole Meta Humanistica.

 

FORUM SLOVANSKIH KULTUR V LETU SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA EU

Slovenija je prva slovanska država, ki predseduje Evropski skupnosti. Istočasno pa je v Sloveniji tudi sedež uprave Mednarodne organizacije - Forum slovanskih kultur - zato smo letos, poleg ostalih projektov, pripravili sklop projektov FSK tako v slovanskih državah kot tudi v Bruslju.

 

 

Festival slovanskega filma

V centru Flagey v Bruslju, je od 30.5. do 4.6. potekala Festival slovanskega filma Foruma slovanskih kultur. Na festivalu so se predstavile slovanske države, vsaka s po enim filmom. temu festivalu je namenjena posebna spletna stran na naslovu: http://slavicfilmfest.eu. Načrtujemo, da se bo festival razvil v vsakoletno prireditev.

 

Etnografska razstava noš slovanskih narodov

Forum slovanskih kultur je v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, ZRC SAZU ter Ruskim etnografskim muzejem iz Sankt Peterburga v Musee de Cinqenantaire, Musee des arts et d'histoire v Bruslju organiziral razstavo slovanskih noš. Izhaja iz razstave, ki je bila pred 140 leti v Sankt Peterburgu in jo hkrati nadgrajuje z novimi eksponati in novim pogledom na zgodovino slovanskih kultur. Na otvoritvi, ki je bila 5.6. 2008 je zaigral tudi orkester mladih slovanskih glasbenikov.

Slovenski gledališki plakati v EU parlamentu

Dne 10.6. je bila v EU parlamentu pod pokroviteljstvom Foruma slovanskih kultur in evropske poslanke Ljudmile Novak otvoritev razstave slovenskega gledališkega plakata v organizaciji Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja. Otvoritve so se udeležil tako domači kot mnogi tuji gostje.

 

Festival Fabula

V okviru festivala Fabula - zgodbe, v organizaciji založbe Beletrina, ki je potekal med 21.1 in 16.2., je bil predstavljen tudi slovenski prevod makedonskega romana, ki je izšel v okviru Projekta Foruma slovanskih kultur - 100 slovanskih romanov in sicer kot eden od prvih treh prevedenih romanov te zbirke. Tudi sicer, jebil fokus letošnjega festivala Fabula makedonska literatura.
Festivala so se udeležili tudi odmevni makedonski avtorji: Venko Andonovski, Ermis Lafazanovski in Aleksander Prokopiev.

 

100 slovanskih romanov

Izšli so prvi trije romani zbirke Foruma slovanskih kultur, 100 slovanskih romanov: dva ruska - Aleksej Ivanov: Geograf je zapil globus, v prevodu Lijane Dejak in Aleksej Slapovski: Prvi drugi prihod, v prevodu Draga Bajta ter en makedonski - Venko Andonovski: Azbuka za neposlušne, v  prevodu Namite Subiotto. Zbirko je izdalo Društvo slovenskih pisateljev. Roman Venka Andonovskega: Azbuka za neposlušne je bil posebej predstavljen na otvoritvi festivala Fabula - zgodbe, 4.2 2008 v Klubu cankarjevega doma. Celotna zbirka pa je bila predstavljena na novinarski konferenci 5.2. 2008, kjer so zbirko, njeno poslanstvo in njeno zgodovino predstavili predstavniki Društva slovenskih pisateljev in Foruma slovanskih kultur. Kmalu se nam obetajo tudi prevodi slovanskih romanov v Makedoniji, na Slovaškem, v Rusiji ter v Bosni in Hercegovini.

članek v Dnevniku

članek na SiOLu

prispevek je tudi v arhivu RTV Slovenije, v oddaji Kultura - 6.2. 2008

 

Forum o različnosti

Forum slovanskih kultur je kot partnerska ustanova v okviru sklopa »izmenjave mladih« vsebinsko podprl projekt Forum o različnosti v organizaciji Šolskega centra Celje. V okviru omenjenega projekta bo potekalo srečanje dijakov iz Novega Sada, Skopja in seveda Celja in v sklepni fazi tudi udeležba na tekmovanju v strojništvu, ki bo pomladi 2008 potekal v Novem Sadu. Gre za konkretno izvajanje medkulturnega dialoga s poudarkom tudi na izobrazevanju v stroki - strojnistvu.
Končni rezultat projekta je boljše medkulturno poznavanje, večjezičnost in dejansko izvajanje medkulturnega dialoga in promocija projektnih aktivnosti.

 

Sarajevska zima

Letos je Forum slovanskih kultur sodeloval tudi pri festivalu Sarajevska zima. Festival od svojega začetka, leta 1984 pa do danes redno poteka vsako leto, dobesedno v vojni ali miru. Traja dva meseca, letos pa v mesecu februarju. Vsako zimo Sarajevo za obdobje dveh mesecev preplavi val kulturnih dogodkov vseh vrst. Več si lahko preberete na njihovi spletni strani...

 

 

Festival slovanski most 2008

Slovenija je imela kot prva slovanska predsedujoča članica EU priložnost delovati kot kulturni most med slovanskimi državami znotraj in zunaj Evropske unije. Zato je FSK v času predsedovanja v sodelovanju s Cankarjevim domom in KUDom Apokalipsa pripravil osrednji literarni dogodek – festival slovanskih kultur, ki je gostil ugledne slovanske literate, tako držav znotraj EU kot zunaj nje. Festival Slovanski most nam bo tudi v prihodnje omogočal na sodoben in inovativen način seznanjati javnost z dragocenimi vplivi, ki so stoletja bogatili evropsko kulturno zakladnico in še zlasti z najnovejšimi prispevki vanjo.

V obdobju od 28. februarja do 8. maja se je v Klubu Cankarjevega doma zvrstilo deset literarnih večerov.

28. februar
Mihajlo Pantič (Srbija)
Gordana Čirjanić (Srbija)
 
6. marec
Ognjen Spahić (Črna gora)
Fadila Nura Haver (Bosna in Hercegovina)
 
17. marec
Vladimir Sorokin (Rusija) - je odpadel iz osebnih razlogov
 
20. marec
Kica Kolbe (Makedonija)
Vlada Urošević (Makedonija)

27. marec
Vladimir Zarev (Bolgarija)
Volha Ipatava (Belorusija)

3. april
Ewa Schilling (Poljska)

10. april
Etela Farkaševa (Slovaška)
Dušan Dušek (Slovaška)

17. april
Pavel Brycz (Češka)
Radka Denemarkova (Češka)

24. april
Daša Drndić (Hrvaška)
Milorad Stojević (Hrvaška)

8. maj
Jurij Koch (Lužice)
Svitlana Pyrkalo (Ukr)

15. maj
Lidija Sičjova (Rus)

povezava na članek o 'Slovanskem mostu' v Osservatorio Balcani - v Italijanščini

...

Slovanski most do Ruske Federacije

15. maja 2008 so na gradu Jablje potekali pogovori o mednarodnem kulturnem sodelovanju med Slovani, v okviru festivala 'Slovanski most'. Kot zadnja gostja letošnjega festivala, se je pogovorov, poleg programskega selektorja g. Osojnika in slovenske pisarne FSK udeležila tudi ruska literatinja Lidija Sičjova, spremljal pa jo je predstavnik Veleposlaništva Ruske Federacije Sergej Ivanov.

V Cankarjevem domu se je tako zvečer, z nadvse samozavestnim nastopom ruske literatinje Lidije Sičjove odvil še zadnji večer letošnjega festivala 'Slovanski most'.

Lužica in Ukrajina

Na gradu Jablje so 8.5.2008 potekali pogovori o naravi kulturnih povezav med Ukrajino in Slovenijo ter o specifikah kulturne in geostrateške situacije Lužiških Srbov. Gospa Svitlana Pyrkalo, ki je sicer zaposlena kot producentka ukrajinskega programa na BBC v Londonu je izrazila zanimanje za FSK in prispevala mnogo informacij in možnosti poglabljanja kulturnega sodelovanja med Ukrajino in ostalimi slovanskimi državami. Gospod Koch pa je izčrpno obrazložil situacijo na SV Nemčije, kjer živijo Lužiški Srbi.

Slovanski most do sosednje Hrvaške

V četrtek 24. aprila 2008 je bil gost na festivalu slovanskih kultur Milorad Stojević, hrvaški avtor in pisatelj, gospa Daša Drndić pa je zaradi bolezni svoj obisk odpovedala. 25. aprila se je udeležil še neformalnega pogovora o slovensko-hrvaški kulturnih stikih.

(Iztok Osojnik- selektor za festival Slovanski most, Milena Domjan - predsednica FSK, Milorad Stojević - Hrvaški avtor)

Slovanski most na Češko

V četrtek 17. 4. 08 sta na festivalu slovanskih kultur 'Slovanski most' nastopila Radka Denemarkova in Pavel Brycz s Češke. Pred dogodkom sta se udeležila neformalnih pogovorov na sedežu FSK na gradu Jablje. Izrazila sta veselje ob tem, da se tudi med Slovenijo in Češko spet vzpostavlja kulturni most. Seznanila sta se tudi z ostalimi projekti Foruma slovanskih kultur in predlagala tesnejše sodelovanje tudi na področju dramatike in animiranega filma.

Slovaško - slovenski most

V četrtek 10. aprila 2008 je Cankarjev dom v okviru festivala 'Slovanski most', ki ga pripravlja v sodelovanju s FSK in selektorjem Iztokom Osojnikom, gostil slovaška literata Etelo Farkaševo in Dušana Dušeka. Naslednji dan sta se oba gosta udeležila tudi neformalnih strateških pogovorov na gradu Jablje, sedežu uprave FSK.

Most na Poljsko - Ewa Schilling

3. aprila 2008 so na gradu Jablje, v pisarni FSK potekali pogovori s poljsko pisateljico, ki piše pod psevdonimom Ewa Schilling in je v Slovenijo prišla v okviru festivala Slovanski most, v organizaciji FSK, Cankarjevega doma in selektorja Iztoka Osojnika.

Udeležba na petem večeru festivala slovanskih kultur Slovanski most, dne 3.4., je bila znova velika, kljub temu, da je tokrat nastopila samo ena avtorica (Ewa Schilling - na sliki, poleg selektorja Iztoka Osojnika). Velika udeležba dokazuje, da nas v Sloveniji ne zanima le "zahodna" kultura, temveč se odzivamo tudi na kulturo ostalih slovanskih držav. (foto: J. Žunko)

Most od Bolgarije do Belorusije

27.3. 2008 Je v Cankarjevem domu potekal že četrti večer v okviru festivala slovanskih kultur 'Slovanski most'. Iz svojih del sta brala bolgarski pisatelj Vladimir Zarev in beloruska literatinja Volha Ipatava. Branju je sledil slikovit pogovor med literatoma in obiskovalci festivala na temo kulturnih povezav in stanja v kulturnem življenju obeh držav. Zlasti zanimiva tema je bila križpotje na katerem se je znašla Belorusija, trenutno razpeta med kulturo in politiko. Selektor festivala Iztok Osojnik, uprava FSK in oba literata so na popoldanskem neformalnem srečanju na gradu Jablje razpravljali med drugim o isti temi . Dogovorili so se o poglobljenem kulturnem sodelovanju tudi na bazi direktne komunikacije med kulturniki treh držav.

Slovanski Most - tretji kamen

20. marca 2008, smo na Jabljah gostili pogovore o slovanskem medkulturnem dialogu s Kico Kolbo(Makedonija) in Vladom Uroševićem (Makedonija). Avtorja sta močno pripomogla k boljšemu razumevanju vloge Makedonije pri izboljševanju medslovanskih kulturnih vezi. Pogovorov se je udeležila tudi Namita Subiotto s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, izrazila je željo po poglobljenem sodelovanju med FSK in Filozofsko fakulteto. Posebni gost FSK je bila gospa Džulija Bogatinova - Kostovska, z Veleposlaništva Republike Makedonije. Pogovori so potekali izmenično v makedonskem in slovenskem jeziku, po prevajanju ni bilo potrebe.

Oba sta istega dne zvečer sodelovala tudi na "Slovanskem mostu" v Cankarjevem domu, kjer sta predstavila svoji zadnji deli. Kica Kolbe je prebrala odlomek iz svoje knjige Sneg v Casablanci, ki bo poleti pri založbi Tuma izšla v slovenskem prevodu. Zraven je predstavila tudi problematiko egejskih Makedoncev. Vlado Urošević pa je kot pisatelj in predavatelj književnosti predstavil nekatere aspekte razvoja makedonske književnosti v zadnjih desetletjih.

Prva dva kamna "Slovanskega mostu" položena

V četrtek, 6. marca 2008, je v Cankarjevem domu potekal drugi večer v sklopu festivala slovanskih kultur "Slovanski most". Oba častna gosta Ognjen Spahić (Črna Gora) and Fadila Nura Haver (Bosna in Hercegovina) sta podala iztočnice za zelo zanimivo debato, ki se je nadaljevala tudi naslednji dan na gradu jablje, kjer se je debate udelezila gospa Fadila Nura Haver.

 

Srbska gosta festivala "Slovanski most" na gradu Jable

V petek 29. februarja 2008 smo na sedežu uprave FSK na Jablah gostili Mihajla Pantiča in Gordano Čirjanić, prva sodelujoča pri projektu FSK, Cankarjevega doma in KUDa Apokalipsa – Slovanski most. Pogovarjali smo se o trenutnem odnosu Republike Srbije do ostalih slovanskih kultur in se dogovorili, da bo odslej komunikacija potekala tudi na individualni ravni.

Slovanski most se gradi

Projekt Foruma slovanskih Kultur in Cankarjevega doma - Slovanski most že teče. V četrtek 28. februarja 2008 sta v Klubu Cankarjevega doma gostovala Mihajlo Pantić in Gordana Čirjanić iz Republike Srbije.

 

FSK je od 22. do 26. avgusta 2007, pomagal pri izvedbi projekta Letno srečanje slavističnega združenja v Berlinu v organizaciji Boštian Dvořáka in Elene Gorishneve iz centra: Zentrum für Allgemeine Sprachwissenschaft Typologie und Universalienforschung. Srečanja se je udeležilo preko 120 znanstvenikov z vsega sveta, odvilo pa se je preko 100 predavanj. več...

Studia mythologica Slavica je mednarodna revija, namenjena interdisciplinarnim raziskavam življenja, kulture in zgodovine slovanskih narodov. Glavni cilj 1998 leta ustanovljene znanstvene revije Studia mythologica Slavica je spodbujanje raziskav mitopoetičnega izročila slovanskih narodov in analize virov slovanske mitologije. Forum slovanskih kultur je finančno podprl letošnjo izdajo te revije, ki bo, tako kot vsako leto, izšla v novembru. Pri reviji sodelujejo med drugim tudi znanstveniki iz Slovenije, Rusije in Makedonije. več...

Forum slovanskih kultur je finančno podprl nastajanje dokumentarnega filma "Izgubljene iluzije" - o etnologu, narodnemu buditelju in jezikoslovcu, Matiji Majar-Ziljskemu. Svoje življenje je posvetil slovanskih kulturni slogi, vendar je po letu 1848 razočaran nad nezmožnostjo Slovencev, da bi se združili v politično enoto umaknil v “slovansko” Prago. Film sledi njegovi življenjski poti, ki je vodila preko mnogih slovanskih držav. Forum slovanskih kultur s svojo finančno pomočjo skuša pripomoči k temu, da bi vsaj danes naredili korak naprej in v skladu s smernicami življenjskega dela gospoda Ziljskega vzpodbudili kulturno povezanost Slovanov sveta. več...

Med 29. 8. in 1. 9. 2007 se je v Prlekiji, Prekmurju in Podravju odvijal prvi Mednarodni festival zborovske glasbe ORFEST. Poletno kulturno dogajanje so popestrile zborovske zasedbe iz štirih evropskih držav.
V okviru festivala so poslušalci lahko izbirali med 12 koncerti, ki so se v štirih dneh zvrstili v v Beltincih, Gornji Radgoni, Križevcih pri Ljutomeru, Lendavi, Ljutomeru, Murski Soboti, Ormožu, Ptuju, Radencih, Razkrižju in Veržeju. več...

28. in 29. 8. 2007 - Forum slovanskih kultur je podprl koncerte ruskega mladinskega pevskega zbora Vesna (pomlad) iz Moskve pod vodstvom zborovodje Alexandra Ponomariova in ob spremljavi pianista Ivana Velichka, v organizaciji JSKD - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Koncerti so bili na naslednjih lokacijah: 28. avgust 2007 ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž; 29. avgust od 10.30 do 11.00, Postojna, pred Postojnsko jamo; 29. avgust ob 19.00 Ljubljana, Frančiškanska cerkev. več...

Ljutomer 6. – 11. 8., 2007 – Grossmannov filmski festival je od leta 2005 do danes premierno prikazal v Sloveniji blizu 25 celovečernih ter čez 100 kratkih filmov iz kar 12 držav. Festival ponuja prostor tudi mladim avtorjem s svojimi amaterskimi produkcijami. Posvečen je predvsem žanrskim, kultnim, fantastičnim in neodvisnim filmom. Skupaj s spremljevalnimi glasbenimi prireditvami in vinskimi predstavitvami, Grossmannov festival postaja ena osrednjih, vsekakor pa najodmevnejša prleška prireditev. Na Forum slovanskih kultur so se obrnili s prošnjo za finančno podporo, saj so mnogi avtorji, ki sodelujejo pri festivalu državljani članic Foruma slovanskih kultur (Slovenija, Srbija, Češka, Ukrajina, Hrvaška, Črna gora, Bolgarija). več...

Med 23. 7. in 4. 8. je bila korespondenčno, z uporabo že dolgo moderne spletne tehnologije, izvedena 5. seja uprave Foruma slovanskih kultur. Na seji so bili potrjeni:
finančni načrt Foruma slovanskih kultur, zapisnik 3. redne seje Programskega sveta Foruma slovanskih kultur, ki je bila v Moskvi in novi poslovni tajnik uprave v Sloveniji. Predstavljeni so bili tudi novi člani uprave in novi člani Programskega sveta Foruma slovanskih kultur iz vseh slovanskih držav, ki so članice Foruma.

28. in 29.7. 2007, so v Kranjski Gori in pod Vršičem potekale slovesnosti ob 90. obletnici postavitve Ruske kapelice pod Vršičem. Predstavljena je bila Monografija o srečanjih pri Ruski kapelici na Vršiču (1992-2006) katere izid je omogočil tudi Forum slovanskih kultur.  V zadnjih petnajstih letih so se ustalila srečevanja pri omenjeni ruski kapelici in se razrasla v plodno sodelovanje med slovensko-ruskimi posvetnimi in cerkvenimi dostojanstveniki, vzporedno pa je tu rasel tudi dialog med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Srečanja pa so mnogo širše slovanska, med drugim je kapelico lani obiskal češki kardinal T. Špidlik pred tem pa tudi Srbski pravoslavni dostojanstveniki, na primer P. Bošković, ki sta monografiji dodala tudi predgovora.   več...

27.7. 2007 je uradno postala članica Mednarodne ustanove - Forum slovanskih kultur tudi Slovaška. V programski svet je bil imenovan Alexander Halvonik, slovaški član uprave pa je postal Ing. arch. Martin Sarvaš.

7.6.2007 Časnik Delo je objavil članek o nedavnih in trenutnih dejavnostih Foruma Slovanskih Kultur s primernim naslovom: Ni samo preživel temveč gre naprej (Forum slovanskih kultur).

1.6. 2007 je v Moskvi potekala tretja redna seja programskega sveta foruma slovanskih kultur. Pred redno sejo so bili na konstitutivni seji izvoljeni novi predsednik, namestnik predsednika in tajnik programskega sveta Foruma slovanskih kultur. Novi predsednik je makedonski član programskega sveta g. Senko Velinov, namestnica predsednika programskega sveta je hrvaška predstavnica dr. Sanja Nikčević, novi tajnik pa je slovenski predstavnik dr. Andrej Rozman. Na redni seji so bile določene smernice nadaljnih projektov, ki naj se delijo na kratkoročne in dolgoročne projekte. Domenjeni so projekti, ki bodo realizirani v letu 2007.

31. 5. 2007 je v okviru Dni slovanske pismenosti in kulture je v Moskvi potekala tradicionalna konferenca – Mednarodni simpozij "Slovanski svet v tretjem tisočletju", ki jo vsako leto organizira Inštitut za slavistiko Ruske akademije znanosti. Na njej so sodelujevali predvsem ruski znanstveniki, ki se ukvarjajo z različnimi slovanskimi deželami, k sodelovanju pa so bili povabljeni tudi strokovnjaki iz obravnavanih držav. Forum slovanskih kultur je na konferenci zastopal dr. Andrej Rozman, član programskega sveta Foruma slovanskih kultur, z referatom naslovljenim: "Ali ima v tretjem tisočletju Slovanstvo možnost?".

od 21. do 25. 5. 2007 sta se Milena Domjan, predsednica uprave FSK in Jože Poličar, častni član uprave, na osebno povabilo Ministra za kulturo Ruske federacije Aleksandra Sergejeviča  Sokolova udeležila svečanosti ob Dnevih slovanske pismenosti v mestu Kolomna 150 kilometrov jugovzhodno od Moskve.Vsakoletne slovesnosti ob dnevu Sv. Cirila in Metoda so v Rusiji postale že tradicionalne in so deležne vrhunske pozornosti njihovih najvišjih državnih in cerkvenih voditeljev. Ruska stran želi ob prisotnosti tujih predstavnikov iz slovanskega sveta poudariti enotnost in skupno izročilo, ki sega v 9. stoletje, v čas sv. Cirila in Metoda.

 

 

 

 

Copyright © 2007 Mednarodna ustanova - Forum slovanskih kultur. Vse pravice pridržane.