Drago Jančar je delal kot novinar, filmski dramaturg in urednik. V letih 1987 – 1991 je bil predsednik slovenskega PEN. V tem času je veliko prispeval k demokratizaciji Slovenije. Velja za najbolj prevajanega in v svetu znanega slovenskega pisatelja. Njegovi romani, novele in drame so prevedeni v skoraj trideset jezikov. Nekateri kritiki ga označujejo kot »seizmologa kaotične zgodovine.« Dobil je vrsto domačih in mednarodnih nagrad, med njimi evropsko Herderjevo nagrado za literaturo (2003), nagrado Jean Améry na frankfurtskem knjižnem sejmu (2007), Premio Hemingway v Lignanu v Italiji (2009), Prix Européen de Littérature v Strasbourgu (2011) in nazadnje v Parizu (2014) Prix du Meilleur livre étranger, nagrado za najboljšo tujo knjigo za roman To noč sem jo videl. Med domačimi nagradami so pomembni štirje kresniki, Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To noč sem jo videl (2011), In ljubezen tudi (2018). Drago Jančar pa je tudi prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, nagrade Državljan Evrope 2015 in prestižne avstrijske državne nagrade za tujo literturo (2020).