Na Bledu se je sklenila letošnja Živa, mednarodno srečanje muzejev in kulturnih ustanov slovanskega prostora. V štirih dneh je povezala več kot 150 udeležencev iz 16 držav ter ponudila konferenco, predstavitve nominirancev, strokovne izmenjave, muzejsko tržnico in spoznavanje dediščine Bleda.
Bled je med 30. septembrom in 3. oktobrom gostil Živo 2026, mednarodno platformo, ki jo Forum slovanskih kultur pripravlja z namenom povezovanja muzejev, kulturnih ustanov in strokovnjakov s področja dediščine. Letošnja osrednja tema »Mit in spomin v slovanskem kulturnem prostoru« je odprla vprašanja o tem, kako se miti, zgodbe in kolektivni spomin ohranjajo, spreminjajo in na novo interpretirajo ter kako muzeji dediščino približujejo sodobni družbi.
Od slovanskih mitov do vloge muzejev v 21. stoletju
Program se je začel 30. septembra z odprtjem Žive 2026 na Bledu in podelitvijo nagrad Heritage in Motion. Osrednji strokovni program se je nadaljeval s konferenco, na kateri sta kot osrednja govorca nastopila Noah Charney, ameriški pisatelj in umetnostni zgodovinar, ter Michal Stehlík, zgodovinar in direktor Češkega muzeja literature.
Charney je predstavil svet slovanske mitologije in folklore ter razmišljal o tem, kako zgodbe o vampirjih, volkodlakih in drugih bitjih odsevajo strahove, vrednote in odnos ljudi do narave. Stehlík pa je spregovoril o spreminjajoči se družbeni vlogi muzejev v 21. stoletju ter izzivih, ki jih prinaša digitalizacija.
Pomemben del programa so bile predstavitve 43 nominirancev iz 16 držav. Muzeji in druge kulturne ustanove so predstavili svoje projekte, pristope in načine interpretacije dediščine ter z udeleženci izmenjali izkušnje in poglede na prihodnost muzejskega dela.
Pogled na nagrajence prejšnje Žive in prostor za izmenjavo
V programu sta se predstavila tudi prejemnika nagrade Živa 2025 – Hrvaški naravoslovni muzej, ki je prejel nagrado za najboljši slovanski muzej, ter Inštitut za varstvo kulturnih spomenikov in muzej – Ohrid iz Severne Makedonije, prejemnik nagrade za najboljši slovanski naravni in kulturni spomenik. Predstavitvi sta ponudili vpogled v njuno delo in projekte ter spodbudili nadaljnjo strokovno izmenjavo.
Posebno mesto v programu je imela tudi muzejska tržnica, ki je udeležencem ponudila priložnost za predstavitev projektov, publikacij in drugih dejavnosti sodelujočih ustanov ter za neformalno povezovanje.
Bled kot prostor dediščine
Program Žive ni ostal le v konferenčnih prostorih. Srečanje je udeležencem ponudilo tudi priložnost za spoznavanje Bleda kot prostora, kjer se prepletajo naravna in kulturna dediščina, zgodovina, umetnost in sodobno življenje.
Strokovno srečanje se je sklenilo 3. oktobra s programom, posvečenim dediščini Bleda. Udeleženci so tako poleg strokovnih vsebin spoznali tudi lokalno okolje, ki je bilo gostitelj letošnje Žive.
Živa kot prostor povezovanja
Štiridnevno srečanje je na Bled pripeljalo 43 nominiranih ustanov in več kot 150 predstavnikov muzejev in kulturnih ustanov iz 16 držav.
»Živa ni le nagrada, je predvsem mreža ljudi in ustanov, ki verjamejo, da je mogoče dediščino varovati tudi tako, da jo odpremo novim interpretacijam in novim občinstvom,« je ob letošnjem srečanju poudarila dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur.
Gostovanje Žive 2026 je bilo hkrati priložnost za predstavitev Bleda kot prostora kulturnega dialoga, strokovne izmenjave in mednarodnega sodelovanja. »Živa je prostor srečevanja različnih zgodb, izkušenj in pogledov na dediščino,« je povedala mag. Lea Ferjan, direktorica Zavoda za kulturo Bled.
Živa 2026 je tako na Bledu povezala strokovno razpravo, predstavitve muzejskih praks, mednarodno mreženje in spoznavanje lokalne dediščine. Srečanje je še enkrat izpostavilo pomen sodelovanja in izmenjave izkušenj pri varovanju, raziskovanju, interpretaciji in predstavljanju kulturne dediščine.
Naslednja, 13. podelitev nagrade Živa, bo oktobra 2027 potekala na Krku na Hrvaškem.
Fotografije: Boris Pretnar
