The Last Temptation of Sergij

Zadnja Sergijeva skušnjava
Slovenija
Jani Virk
Jani Virk
Odkar se je vrnil v Slovenijo, je imel bolj ali manj neprestano občutek, da lebdi v hromečem, lepljivem občutju in se ne zmore zares dotakniti stvari.

Zadnja Sergijeva skušnjava je tranzicijski roman, ki se dogaja v obdobju po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. V nasprotju s pričakovanju intelektualne elite in običajnih državljanov so bile porodne muke nastajajoče države tako silne in nepredvidljive, da so namesto hitre poti v urejeno družbo in eliminaciji vsega, kar je bilo v nekdanji skupni državi Jugoslaviji slabo, na to pot navrgle številne prepreke, pasti in stranpoti, ki so namesto v pričakovano obljubljeno deželo pripeljale v močvirje bizarnosti, groteske, sprevržene stvarnosti.

Glavni protagonist romana, mlad novinar Jošt Rowenski, želi napisati portret Sergija Tramarja, intelektualca v zrelih letih, ki je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih eden od stebrov slovenske opozicije in eden tistih intelektualcev, ki so soustvarjali duhovno in intelektualno ozračje, iz katerega so pognale družbene spremembe, ki so pomenile prelom s skupno državo in enopartijskim komunističnim sistemom. Vendar se v nasprotju s pričakovanji zgodba o Sergiju ne razvije kot zgodba o herojskem akterju nekega nastanka, ampak postane zgodba o klavrnem sesipanju idealov.

Jani Virk (rojen 1962 v Ljubljani) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani končal študij nemščine in primerjalne književnosti. Leta 2014 je doktoriral s temo srednjega veka v sodobni literaturi in na filmu. Je avtor sedmih romanov, štirih knjig kratkih zgodb, knjige pesmi, knjige esejev in mladinskega romana ter tudi prevajalec (med prevedenimi avtorji Maister Eckhart, G. Roth, E. Canetti, H. C. Artman, T. Bernhard, J. W. Goethe, H. Böll).

Že več kot tri desetletja je dejaven v novinarstvu, mdr. je bil glavni urednik dnevnega časopisa in v. d. direktorja Televizije Slovenija, kjer je zadnja štiri leta je urednik Igranega programa. Je tudi scenarist ali režiser številnih dokumentarnih filmov in potopisov.

Za svojo literaturo je prejel nekaj domačih in mednarodnih nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Po eni od njegovih zgodb je bil na začetku devetdesetih let posnet film Vaški učitelj, njegove knjige so v prevodu izšle v Avstriji, Mehiki, Srbiji, na Poljskem in Hrvaškem, revijalne objave tudi v številnih drugih jezikih.

Prevajalec: Tom Micheal Sidney Priestly Prevod v angleščino.
Tom Micheal Sidney Priestly
prevajalec
Tom Micheal Sidney Priestly

Tom Priestly se je rodil v Ugandi leta 1937, odraščal je v Angliji, od leta 1966 pa živi v Kanadi. Študiral je na Cambridgu (magisterij, 1965) in na univerzi Simon Fraser v Britanski Kolumbiji, kjer je leta 1972 doktoriral. Je zaslužni profesor ruskega jezika in slovanskega jezikoslovja na Univerzi v Alberti. Njegov posebni raziskovalni interes je slovenska sociolingvistika; od leta 1978 je deloval v vasi Sele na avstrijskem Koroškem. Objavil je več kot 90 raziskovalnih člankov. Od leta 1989 prevaja slovensko književnost, predvsem poezijo Franceta Balantiča, Maje Haderlap, Kajetana Koviča, Cvetke Lipuš in (skupaj s Henryjem R. Cooperjem) Franceta Prešerna.

Margaret Peggy Reid
prevajalka
Margaret Peggy Reid

Margaret Peggy Reid je od leta 1969 delala kot lektorica angleškega jezika na univerzi Sv. Cirila in Metoda v Skopju. Med drugim je lektorirala številna literarna dela – drame, poezijo in romane. Je prejemnica nagrade Struških večerov poezije za prevod v tuj jezik. Leta 1994 so ji podelili nagrado Makedonskega društva literarnih prevajalcev; dvakrat za svojo poezijo osvojila prvo nagrado na pesniškem festivalu v Stratfordu-upon-Avon v Veliki Britaniji, in certifikat kraljice Elizabete II za zasluge za makedonsko literaturo in kulturo.