Ervin in norci - FSK - forum slovanskih kultur

Ervin in norci

Hrvaška

Dalibor Cvitan

Svete smeti – ta nalepka mu je bila všeč, ker se je z dna gnusa do deponije, v katero se je zakopal do vratu, včasih popolnoma nepričakovano prebil svetel žarek, občutek silnega zadovoljstva s popolno celovitostjo njegove nesreče.

Ervin in norci so nadaljevanje romana Polovnjak, s katerim predstavljata pomensko in oblikovno celoto. Roman se vrtinči okoli nasprotja Normalno/Noro. Avtor z genialnimi zasuki v grotesknih prigodah gospoda Lakošte, ki ponekod zdrsne v tragikomičnost, spretno odkriva meje človekove svobode in raziskuje posledice izbrane poti. Ob tem zagovarja hipotezo, da je zavestna izbira nesreče edina možnost, s katero je mogoče kljubovati vsiljenemu, tehnološkemu idealu sreče, ki naj bi kulminirala med izpolnjevanjem pogojev, plačevanjem za lepoto in uživanjem ob funkciji in vlogi – ne glede na to, kakšni pravzaprav sta.

Dalibor Cvitan (1934 – 1993), hrvaški pesnik in prozaist, je urejal literarne revije in periodiko (Telegram, Žena, Umjetnost i dijete, Kritika, Republika, Termin), pripravil je tudi antologijo hrvaške poezije za otroke. V njegovih pesniški zbirkah (Zadnji kopelec, Apò thaláttes, Luči nekropole) se spopadajo tradicija in modernost, abstrakcija in meditacija, primitivno in rafinirano ter nakazujejo domišljijskost zgodovinske pesniške retorike. V esejih (Ironični narcis, Pravo na nesreću, Zgranut pred zlom, Demos i demon) analitično uporablja stališča novih ameriških in arhetipskih kritikov ter tematizira problem resničnosti kot ogrožene objektivnosti. Opus njegovih romanov ni obsežen (Polovnjak, Poluvrijeme, Ervin i luđaci (sl. Ervin in norci)), a je pomemben, ker je v nasprotju s prevladujočimi literarnimi trendi svojega časa (proza v kavbojkah, fantastika, žanrska proza …) in predstavlja neke vrste vrnitev eksistencializma v hrvaško literaturo. Objavil je tudi knjigo gledaliških, radijskih in televizijskih dram (Rezultati pretraga) ter prevajal iz angleščine.