Voda, pajčevina je eden redkih romanov, ki brezhibno združujejo različne žanre v skladno celoto. V romanu najdemo pravljice, izpovedi, tok zavesti, gradivo s spleta, psihološke profile morilcev … ves tisti material, iz katerega je stkano življenje v svoji polnosti, kompleksnosti in jezikovni pisanosti. Tudi v tem romanu pride do zločina, vendar se zgodba ne odvija kot klasičen kriminalni roman – zločin je zgolj izhodiščna točka, okoli katere se z izjemno spretnostjo, občutkom za atmosfero, prefinjenim jezikom in sposobnostjo suverenega menjavanja pripovednih registrov plete impresivno konstruirana življenjska zgodba, ki bralcu ne dopušča predaha. Okostje kriminalne zgodbe se dotika številnih občutljivih točk tranzicijskega in posttranzicijskega časa – prepletenosti politike in kriminala, socialnih razlik, deklet na klic, sumljivih gradbenih podvigov –, v katere Nada Gašić vgrajuje različne žanrske, pripovedne in celo grafične registre. Tako Voda, pajčevina deluje tudi kot roman o mestnem predelu, v katerem zagrebška četrt Trešnjevka postane nekakšna metafora sveta.