Potopljeno pokopališče predstavlja zanimiv žanrski premik v smeri grozljivke. V tej »knjigi za ljudi močnih živcev« se znova širjio meje empiričnega in v pripoved vstopa iracionalno. Zgodbo o Ivanu Humu (ki je hkrati pripovedovalec), ki se po šestintridesetih letih in odsluženi zaporni kazni vrača v rodni kraj ter se potaplja v ”geografijo svojega otroštva“, spremljajo nenavadni pripovedni zdrsi. Cvetovi divjega maka, ki cvetijo novembra, so le uvod v mistično pokopališko vzdušje, ki od začetka ovija dogajanje in like ter vrhunec doseže v poskusu ”metafizične reanimacije“, torej obujanja mrtvih. Avtor tukaj, z uporabo konvencij gotskega romana, pogleduje za kulise očitnega in samoumevnega ter skuša omajati logiko vsakdanjih izkušenj.
