Edini objavljeni roman Pavla Jovanovića, Pot v Karadag, sodi med dela z izjemno pripovedno močjo in umetniško vrednostjo. Napisan kot roman-reka (roman-fleuve) je sestavljen iz štirih samostojnih romanov, ki spremljajo štiri generacije črnogorske družine Bogišić iz Orlice. Skozi štiri knjige in usode štirih protagonistov – Okičevega Besa, Bešovega Đurđa, Đurđovega Jagoša in Jagoševega Olega – od konca 19. do konca 20. stoletja se izrisuje podoba zgodovinske usode črnogorske družine v 20. stoletju.
Roman je slogovno zadržan, brez obsežnih digresij in opisov, napisan linearno kot družinska kronika, s kombinacijo reporterskega pripovedovanja in kratkih dialogov, kar ustvarja učinek odtujenosti in se izogiba pretirani emocionalnosti. Čeprav je umeščen v konkreten in prepoznaven zgodovinski okvir, ima Pot v Karadag izrazito humanistično razsežnost, saj zgodovino postavlja v ozadje pripovedi, v središču katere so človek, njegova domovina in njegova usoda.
