Popotnik

Putnik
Črna Gora
Sreten Asanović
Sreten Asanović
Zdi se, da težave ne minejo skupaj z otroštvom, ampak se takrat šele začnejo, saj se mora otrok v naših koncih takoj, ko se skobaca čez prag, izboriti in pregristi za preživetje, sicer ga drugi otroci zatrejo in ponižajo v bednika; in tako je do smrti – vedno kdo bo koga.

Prepoznan že v jugoslovanskih okvirih kot mojster kratke proze, je Sreten Asanović s svojim edinim romanom Popotnik obogatil črnogorsko romaneskno produkcijo z delom, ustvarjenim v najboljši tradiciji pikaresknega romana. Roman, pripovedovan v prvi osebi kot avtobiografska izpoved glavnega junaka, spremlja izpolnjeno življenje Boža Živkova Tomovića, ki se je že v mladosti odpravil iz Donjih Kokotov v svet ter potoval po Madžarski, Severni in Južni Ameriki, Franciji in Španiji, pri čemer so ga vedno spremljali lokalni ljudje in okoliščine. Na začetku druge svetovne vojne se dokončno ustali v Črni gori. V dveh kronoloških celotah, Otroštvo in mladost ter Blodna zrelost, v 40 kratkih poglavjih Asanović predstavi avtentično biografijo svojega literarnega junaka v obdobju od 1888 do 1939. Iskanje boljšega življenja, vojne, politika ter poti in stranpoti, obravnavani z rahlo ironičnim tonom in iz posebne perspektive, zaznamujejo burno obdobje v zgodovini Božove domovine in njenega prebivalstva.

Sreten Asanović se je rodil 22. februarja 1931 v Donjih Kokotih pri Podgorici. Bil je avtor zbirk kratkih zgodb Dugi trenuci (1956), Ne gledaj u sunce (1960), Igra vatrom (1966), Lijepa smrt (1971), Opojno piće (1977), Noć na golom brdu (1980), Lice kao zemlja (1988), Martiri i pelegrini (2000), Nomina (2006), Zvijezde padaju (2009), Kratke priče (2015) ter romana Putnik (1994). Za tisk je pripravil izbor kratkih zgodb Ćamila Sijarića Sablja (1969) ter skupaj s Čedom Vukovićem izbor črnogorskih spominov Svjedočenja (1978). Nekatere njegove zgodbe so bile prevedene v več kot dvajset jezikov.

Prejel je številne nagrade, med drugim nagrado Društva pisateljev Črne gore (1957), Trinajstjulijsko nagrado (1972) ter Goranovo nagrado za najboljšo knjigo leta v srbohrvaškem jeziku za delo Noć na golom brdu (1981). Bil je predsednik Društva pisateljev Črne gore (1973–1976) in Zveze pisateljev Jugoslavije (1980–1981). Bil je član Dukljanske akademije znanosti in umetnosti ter Črnogorske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je 3. junija 2016 v Podgorici.