Pijavke so roman o iskanju reda v razpadajočem svetu, o meji med razumom in blodnjo, o nestrpnosti do “drugih in drugačnih” ter o nevarni privlačnosti vprašanj, na katera morda ni odgovorov. Neimenovani pripovedovalec, pisatelj in avtor polemičnih časopisnih člankov, je po naključju priča nenavadnega dogodka na zemunskem nabrežju. Radovednost, kaj se je pravzaprav zgodilo – če se je sploh zgodilo – ga pripelje do skrivnostne mlade Judinje, hkrati pa mu v roke pride osupljiv rokopis s kabalističnimi besedili. Zgodba se vse bolj zapleta in bralca iz vsakdanjega življenja v Beogradu devetdesetih let prejšnjega stoletja po različnih poteh vodi v zgodovino zemunske judovske skupnosti in skrivnosti judovske mistike, dokler ga skozi vijugav blodnjak zarot, matematičnih ugank in junakovih paranoičnih poskusov bega pred razraščajočim se antisemitizmom v enem samem odstavku, med katerim komajda zajame sapo, nazadnje ne pripelje do pripovedovalčeve pisalne mize na drugem koncu sveta.