Peta barka

Piata loď
Slovaška
Monika-Kompaníkova-150x150
Monika Kompaníková 
Otroci so majhni, živijo preblizu zemlje, iz te zemlje je v njih ostalo veliko dobrega. Otrokom se zdi vse veliko, vse pomembno. Niso še slišali za vesolje, ne morejo se primerjati z njegovo neskončnostjo. Imajo čisto dušo, nežno in krhko kot svilen papir.

Peta barka je zgodba dvanajstletne Jarke, ki živi na obrobju mesta s svojo zelo mlado mamo. Tej je materinstvo odveč. Ko se je otrok rodil, je bila najstnica in nikoli mu ni namenjala posebne pozornosti ali izkazovala ljubezni. Jarka mora skrbeti zase, dolge ure preživlja sama v stanovanju in se potika po naselju. Vse se spremeni, ko vzame voziček s šestmesečnima dvojčkoma in se z njima skrije v vrtni uti. Skupaj z osemletnim Kristiánom, ki je pobegnil od doma, se odločita, da bosta skrbela zanju in si ustvarila lastno sanjsko nadomestno družino.

Roman Peta barka je pretresljiva zgodba o nesrečnih, prezgodaj odraslih otrocih, ki bežita pred najbližjimi, da bi si ustvarila lasten, skriti svet. Roman je prejel prestižno nagrado Anasoft litera in postal knjiga leta, bil je tudi dramatiziran, spomladi 2016 pa je doživel filmsko premiero.

Monika Kompaníková (1979) je ugledna sodobna slovaška pisateljica. Študirala je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Bratislavi in dela kot založnica in knjižna urednica za slovaški časopis Denník N. Je avtorica več knjig za odrasle in otroke. Debitirala je z zbirko kratkih zgodb Miesto pre samotu (Mesto za samoto). Za roman Piata loď (Peta barka, 2010) je prejela nagrado Anasoft Litera (2011) in je bil preveden v štirinajst jezikov. Napisala je še roman Na sútoku (Na sotočju), Confluence (2016). Za prozo Kompaníkove so značilne močna vizualnost in posebna atmosfera, ki odražata njeno likovno izobrazbo, ter lik otroka, ki se sooča s škodljivim in čustveno osiromašenim svetom odraslih. Redno objavlja v dnevnih časopisih.