Ogrinjalo v barvi mirte

Ogrtač boje mirte

Črna Gora

Čedo Vulević

Vse ima svoj tok in oguljeno minljivost: dan in potem spet dan. Vmes je neka vrsta reveževega zatočišča ali njegova utvara. Vse je ograjeno z zidom, ki ga človek nosi v sebi.

V svojem zadnjem romanu Ogrinjalo v barvi mirte je Čedo Vulević sublimiral tematske preokupacije in slogovne usmeritve, ki so zaznamovale njegov celoten romaneskni opus. Dogajanje romana večinoma poteka v sobi 23 psihiatrične bolnišnice v izmišljenem obmorskem mestu Dubrave in njegovi neposredni okolici. Čeprav je časovno in prostorsko močno omejen ter z le nekaj protagonisti, se pripoved romana razširja prek rokopisov in vizij, vstavkov (psevdo)zgodovinskih pripovedi likov ter spominov na njihova prejšnja življenja, pri čemer sega vse do mitske tradicije antike, črnogorskih zgodovinskih prelomnic in pričevanj o razpadu Jugoslavije.

Čedo Vulević se je rodil 8. maja 1927 v Trešnjevu pri Andrijevici. Objavil je romane Povratak predaka (1974), Dušmani (1980), Vanredna linija (1990), Makarije ot Črnie Gori (1994) in Ogrtač boje mirte (2001) ter zbirke kratkih zgodb Bertine partiture (2004), Prtljag snova (2005) in Nalet bočnih vjetrova (2007). Pisal je scenarije za igrane in dokumentarne filme ter opravljal vodstvene funkcije v založništvu (Obod Cetinje) in filmskih podjetjih (Lovćen film Budva in Filmski studio Titograd). Njegov prvi roman Povratak predaka je bil sodno prepovedan in uničen. Leta 1991 je prejel Trinajstjulijsko nagrado za roman Vanredna linija.

Bil je član Matice črnogorske, črnogorskega PEN centra, Društva neodvisnih pisateljev Črne gore ter Dukljanske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je 11. julija 2006 v Trešnjevu.