Muzej brezpogojne vdaje

Muzej bezuvjetne predaje

Hrvaška

Dubravka Ugrešić

V romanu Muzej brezpogojne predaje se Dubravka Ugrešić ukvarja s problematiko izgnanstva in vprašanji identitete. Roman je prozni mozaik, sestavljen iz niza kratkih esejističnih epizod – kolaž podob, prežetih z občutkom melanholije, žalosti, nostalgije in bolečine, ki izhajajo iz izseljenstva in izgnanstva kot skupne usode vseh, katerih življenj se avtorica dotika. Avtoričina perspektiva je perspektiva izgnanke, večina junakov v romanu je ravno tako izgnancev. Ko avtorica ironizira njihov položaj, ironizira tudi svojega. Biografije likov predstavljajo večji del romana, skozi njihove biografij pripovedovalka izpisuje svojo avtobiografijo. Z ironijo se sooča tudi z dogodki in osebami svojega časa, kar je razvidno iz esejističnih elementov besedila. Knjiga o izgnanstvu kot usodi in kot izbiri, pripovedovana z ženske perspektive, na ganljiv način oživlja feministični slogan “zasebno je politično“.

Dubravka Ugrešić (1949–2023) je napisala tri knjige za otroke, številne članke o ruski književnosti, prevajala iz ruščine in uredila antologijo ruske alternativne književnosti. Je avtorica številnih del, med drugim zbirk kratkih zgodb Poza za prozo, Življenje je pravljica, romanov Štefica Cvek v krempljih življenja, Forsiranje romana-reke, Lisica, Muzej brezpogojne predaje, Baba Jaga je znesla jajce ter zbirk esejev Ameriški fikcionar, Kultura laži, Prepovedano branje in Nikogar ni doma, prevedenih v več kot dvajset jezikov. Pisala je tudi televizijske in filmske scenarije.

Prejela je številne domače in mednarodne literarne nagrade, med njimi: nagrado NIN za roman leta (1988), nagrado mesta Zagreb (1989), švicarsko nagrado za najboljšo evropsko esejistično knjigo (Prix Européen de l’Essai Charles Veillon, 1996), avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost (Österreichischer Staatspreis für Europäische Literatur, 1999) ter nemško nagrado za esejistiko Heinrich Mann (Heinrich Mann Preis, Akademie der Künste, Berlin, 2000).