Mesto v ogledalu

Grad u zrcalu
Hrvaška
mirko kovač
Mirko Kovač

Z romanom Mesto v ogledalu Mirko Kovač zaokrožuje svoj prozni opus z delom, v katerem združuje svoje temeljne življenjske in pisateljske izkušnje ter z izjemno preudarnostjo gradi mozaik značilnih dogodkov in zaokroženih, zanimivih likov. Knjiga, podnaslovljena Družinski nokturno, ima značaj intimne kronike, v kateri se pripovedovalec zavestno poigrava z avtobiografskimi elementi in oblikuje profil pisatelja v nastajanju. Neimenovana izhodiščna lokacija se nedvoumno nanaša na Dubrovnik. Privlačnost Kovačeve proze se kaže v njegovem zavestnem vodenju bralca skozi tokove in rokave zapletenega dogajanja, v nakazovanju zgostitev in preskokov nekaterih pripovednih niti ter v digresijah o sami naravi pisanja.

Mirko Kovač (1938–2013) je študiral dramaturgijo na Akademiji za gledališče, film in televizijo v Beogradu, kjer je kot poklicni pisatelj živel do leta 1991, ko se je preselil v Rovinj, kjer je ustvaril svoja najboljša dela. Pisal je gledališke in televizijske drame, filmske scenarije, eseje, kratke zgodbe (Rane Luke Meštrevića, Nebeška zaročenca, Vrtnice za Nives Koen) in romane (Morišče, Moja sestra Elida, Življenjepis Malvine Trifković, Posmeh duši, Vrat materinega telesa, Uvod v drugo življenje, Kristalne rešetke, Mesto v ogledalu).

Prejel je številne domače in mednarodne nagrade, med drugim Herderjevo nagrado, nagrado Tucholsky, NIN-ovo nagrado za roman, Andrićevo nagrado (za zgodbo Podobe iz družinskega albuma Meštrevićevih, 1980), slovensko nagrado Vilenica ter bosanski nagradi Bosanski stećak in Meša Selimović. Njegova dela so prevedena v približno deset jezikov.