Mesto v ogledalu

Grad u zrcalu
Črna Gora
mirko-kovac
Mirko Kovač
Kaj bi bili brez zmot? Srečneži? Iskreno vam povem, da sem res srečnež, ampak takšen, čigar življenje je le niz nevšečnosti, popolna nesmiselnost, o kateri veselo popevam.

Z romanom Mesto v ogledalu je Mirko Kovač sklenil svoj prozni opus, ki združuje njegove ključne življenjske in literarne izkušnje ter jih z izjemno natančnostjo razporeja v mozaik značilnih dogodkov in prepričljivo oblikovanih, živih likov. S podnaslovom Družinski nokturno knjiga prevzema obliko intimne kronike, v kateri se pripovedovalec zavestno poigrava z avtobiografskimi elementi in izrisuje profil pisatelja v nastajanju. Neimenovano prizorišče jasno napotuje na Dubrovnik. Privlačnost Kovačeve proze je v njegovem premišljenem vodenju bralca skozi tokove in stranske rokave zapletene pripovedi, v zavestnem zgoščevanju in izpuščanju posameznih pripovednih niti ter v digresijah o sami naravi pisanja.

Mirko Kovač (1938–2013) je študiral dramaturgijo na Akademiji za gledališče, film in televizijo v Beogradu, kjer je kot poklicni pisatelj živel do leta 1991, ko se je preselil v Rovinj, kjer je ustvaril svoja najpomembnejša dela. Pisal je gledališke in televizijske igre, filmske scenarije, eseje, kratko prozo (Rane Luke Meštrevića, Nebeski zaručnici, Ruze za Nives Koen) ter romane (Vješala, Moja sestra Elida, Biografija Malvine Trifković, Ruganje s dušom, Vrata od utrobe, Uvod u drugi život, Kristalne rešetke, Grad u zrcalu).

Prejel je številne domače in mednarodne literarne nagrade, med njimi Herderjevo nagrado, Tucholskyjevo nagrado, NIN-ovo nagrado za najboljši roman, Andrićevo nagrado (za kratko zgodbo Slike iz porodičnog albuma Meštrevića, 1980), slovensko nagrado Vilenica ter bosanski nagradi Bosanski stećak in Meša Selimović. Njegova dela so prevedena v približno ducat jezikov.