V romanu Leica Format Daša Drndić opisuje provincialno mesto in malomeščanstvo njegovih prebivalcev – tako starih kot novo priseljenih in imigrantov. Nekateri glavni liki so omenjeni že v njenih prejšnjih delih, zato je zanimivo iskati njihove povezave in se spraševati, ali so morda resnične osebe, katerih zgodbe avtorica rekonstruira na podlagi starih fotografij, dokumentov in zapisov, katerih odlomki so vključeni v besedilo. Z uporabo skoraj montažne tehnike in grafičnih postopkov, kot sta zožen besedilni stolpec in kurziv, avtorica ustvarja vzdušje mesta, ki ga določa mentaliteta njegovih prebivalcev, ter tematizira beg – oziroma poskus bega – in občutek nepripadnosti.
