Roman Davidova zvezda Zuvdije Hodžića je v črnogorsko književnost prinesel duh orientalskega pripovedovanja, vpet v model postmodernistične historiografske metafikcije. Ta dva pripovedna modela tvorita poseben narativni proces, ki temelji na fragmentarnih pripovednih nitih, povezanih z univerzalno temo človeške usode na meji različnih svetov, civilizacij in obdobij.

Glavni lik romana, David Šahan, je kronist meje, ki sestavlja dele biografije judovskega mistika iz 19. stoletja Šabetaja Cvija, katerega življenje se je končalo v Ulcinju. Med rekonstruiranjem njegove usode in oživljanjem številnih epizod življenja na meji, ob pripovednem razponu od Prokletij do Bagdada, se srečuje z zgodovino, utelešeno v travmatični epizodi resolucije Informbiroja in njenimi posledicami za življenje ljudi na meji. Hodžićev roman, ki asimilira različne pripovedne tradicije, se približuje poetiki magičnega realizma in se kot redek dosežek sodobne črnogorske književnosti vključuje v tokove svetovne literature.