Auschwitz Café povezuje raznotere zvrsti: znanstveno fantastiko, napeto kriminalko, medicinsko srhljivko, pastiš, kibernetično seanso (v navidezni resničnosti), akcijsko avanturo, politično grozljivko in celo ščepec ljubezenskega romana. Seže tudi k vizualnim predstavam (TV-serija Dosjeji X v poglavju Fox Mulder), ki v bralčevi zavesti učinkujejo kot nekakšne memorizirane polslike. Napovedi, ki jih sporoča Auschwitz Café, spominjajo na pandemične grozljivke, vendar gre za povzdignjeno različico, za metaforiko, ki je dosti bolj prefinjena od zgolj snovnega uničenja ljudi. Tukajšnji virus oziroma skupek različnih virusov kot biološko orožje ni nič manj katastrofičen kakor v podobni literaturi, a morebitni pomor človeštva je za zdaj v pripravljalni fazi znanstvenih poskusov. Radulović prepleta faktično obravnavo črnogorske realnosti z medijsko fikcijo. Liki, tako popolnoma izmišljeni kakor napol realni, so v tako nenavadnem okolju čudaški, negotovi, neprevidni in nespametni. Ob tem pa od začetka do konca sijajnega teksta uživamo ob prvoosebni pripovedi pitbula z ne ravno lepim imenom Žeruh.
