Od 30. septembra do 8. oktobra je potekal četrti Festival slovanskih književnosti, ki se je prvič odvijal v treh mestih – v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru. Osrednji gostji letošnjega festivala sta bili srbska pisateljica in režiserka Vida Ognjenović ter hrvaška avtorica Nada Gašić, ki sta uvrščeni tudi v zbirko Sto slovanskih romanov.

V okviru zbirke je pred nedavnim izšel slovenski prevod Hiše mrtvih vonjav avtorice Vide Ognjenović. Roman je prevedla Aleksandra Rekar. To je prvo delo priznane gledališke režiserke, dramatičarke, prozaistke, profesorice in diplomatke, ki ga lahko beremo v slovenščini. Pisateljica je zavzeto sodelovala pri nastajanju zbirke Sto slovanskih romanov, med drugim tudi kot predsednica srbskega PEN centra.

Njen roman o zbiralcu redkih stekleničk in vonjav iz vojvodinskega mesteca, ki ga zaznamujeta »omejenost malomestne orbite in večna otopelost ljudi«, bralca vabi k premisleku o lastnem doživljanju časa in spomina. Avtorica nas popelje v skrivnostno hišo, kjer se vonji prepletajo s spomini in iluzijami, in izpiše izjemen sodoben roman o utopiji.

V Mariboru rojena hrvaška avtorica in prevajalka Nada Gašić je v pogovorih z Zoro A. Jurič in Gašperjem Stražišarjem predstavila roman Voda, pajčevina, ki je v slovenskem prevodu Mateje Komel Snoj izšel lani. Roman se začne z zgodbo o poplavi, ki je leta 1964 prizadela Zagreb, pri čemer četrt Trešnjevka postane svojevrstna metafora sveta.

Na okrogli mizi, ki je potekala v Vili Zlatica, sedežu FSK, so o zbirki Sto slovanskih romanov in o dvajsetih letih njenega obstoja razpravljali Vida Ognjenović, Andreja Rihter in Vlado Žabot. Sogovorniki so se spominjali začetkov projekta, pri katerih so skupaj sodelovali, in izrazili zadovoljstvo, da je pobuda do danes prinesla več kot sto prevodov v slovanske jezike. V zbirki je do zdaj sodelovalo 58 prevajalcev iz devetih držav in sedem založb, zaradi česar je edinstven kulturni most med slovanskimi narodi in jeziki.

Dogodki so potekali  v sodelovanju štirimi partnerskimi ustanovami: Mariborsko knjižnico, Mestno knjižnico Ljubljana, Univerzitetno knjižnico Maribor in Goriško knjižnico Franceta Bevka.

Festival slovanskih književnosti tudi v svoji četrti izdaji ostal prostor srečevanja, dialoga, druženja in povezovanja, kjer književnost presega nacionalne in jezikovne meje, obenem pa vabi k skupnemu premisleku o pomenu literature in književnih stikov in moči besede.