Primarna inspiracija za kolekcijo Spirit izhaja iz “nestinarstva”, ritualnega plesa po vroči žerjavici, ki ga je UNESCO zaščitil kot bolgarsko nesnovno kulturno dediščino. Obred, ki naj bi zagotavljal zdravje in rodnost, izvajajo na dan sv. Konstantina in sv. Helene, 3. in 4. junija, v jugovzhodni Bolgariji. Po jutranji procesiji, na kateri nosijo ikoni obeh svetnikov, slavje zvečer kulminira z “ognjenim plesom”.

Božilov je vsakega od petih “lookov” kolekcije utemeljil na posebnem, prepoznavnem kosu oblačila bolgarske tradicije: na ženski obleki “saja”, ženskem oblačilu “litak”, moških hlačah “potur” ter moškem tekstilu “aba” in “jamorluk”. Vrhunec kolekcije je ročno izdelan gajtan, aranžiran v barvno kompozicijo, ki ženski obraz uokviri v poudarjeno simetrične proporce. Tudi samo silhueto, ki je v ljudskem izvirniku bolj prvinska in groba, je Božilov učinkovito sofisticiral, tako da v črnobeli barvni paleti zaživi v povsem novi, elegantni dimenziji. Kot dominantni modni dodatek je vpeljal izvirno oblikovane podaljšane ovratnike iz prepletenih neoprenskih niti.

Ključna referenca, na katero se neposredno navezuje vizualna pojavnost kolekcije Božilova, so dela Vladimira Dimitrova (1882 – 1960), imenovanega Majstora, enega največjih bolgarskih umetnikov. Majstora je bil kvintesenčni bolgarski slikar, čigar dela utelešajo “bolgarski duh”. Svoj celoten opus je posvetil Bolgariji, njenim, predvsem »navadnim« ljudem, zemlji, zgodovini, bojem in vojnam, tradiciji, folklori, običajem, naravnim lepotam in ženskam. Majstorovo slavno sliko »Bolgarska Madona«, na kateri je upodobil dekle iz vasi Šiškovci, nekateri imenujejo kar njegova Mona Lisa.

Spirit ni kolekcija, ki bi zgolj evocirala ljudski misticizem in sublimirala tradicionalno oblačilno kulturo. Je veliko več kot to. Nikolaj Božilov je z njo postavil svojevrstni modni spomenik slikarju, ki ga je usodno zapeljala fantazma popolne ženske. Ikonična »Bolgarska Madona« je zdaj postala tudi prava modna ikona.