V zbirki Sto slovanskih romanov bo kmalu izšel roman Pijavke Davida Albaharija, srbskega pisatelja, prevajalca in akademika, ki velja za enega najbolj cenjenih in vplivnih avtorjev poznega 20. stoletja.

Roman Pijavke, v prevodu Mateje Komel Snoj, je zgodovinski roman o judovski skupnosti v Zemunu, predvsem pa pretresljiva zgodba o antisemitizmu, identiteti in sodobni paranoji.

Neimenovani pripovedovalec, pisatelj in avtor polemičnih časopisnih člankov, po naključju postane priča nenavadnemu dogodku na zemunskem nabrežju. Radovednost, kaj se je pravzaprav zgodilo – če se je sploh zgodilo – ga pripelje do skrivnostne mlade Judinje, hkrati pa mu v roke pride osupljiv rokopis s kabalističnimi besedili. Zgodba se vse bolj zapleta in bralca iz vsakdanjega življenja Beograda devetdesetih let vodi v zgodovino zemunske judovske skupnosti ter v skrivnosti judovske mistike.

V vrtincu zarot, matematičnih ugank in pripovedovalčevih paranoičnih poskusov bega pred naraščajočim antisemitizmom se roman v enem samem, dih jemajočem toku pripovedi sklene pri pisalni mizi na drugem koncu sveta.

Pijavke so roman, ki zaradi svoje zgodbe, atmosfere in čudežne igre med realnim in fantastičnim zaseda posebno mesto v Albaharijevem opusu ter potrjuje njegov prepoznavni slog in mesto v sodobni evropski književnosti, bralcem pa ponuja napeto in intelektualno zahtevno branje.

V letu, ko obeležujemo 20. obletnico zbirke Sto slovanskih romanov, nadaljujemo s projektom, ki prispeva k kulturni izmenjavi med slovanskimi državami.