Letošnja prireditev nagrad ŽIVA, ki je potekala 10. oktobra v mestu Trebinje v Bosni in Hercegovini, je prinesla številne novosti in izpostavila vrhunske dosežke muzejev in institucij za ohranjanje slovanske dediščine. Glavna nagrajenca sta bila Hrvaški prirodoslovni muzej iz Zagreba – kot najboljši slovanski muzej – in Nacionalna ustanova Inštitut za varstvo kulturnih spomenikov in muzej iz Ohrida – kot najboljši slovanski naravni in kulturni spomenik.
Žirija je Hrvaški prirodoslovni muzej nagradila za dolgoletno in vztrajno delo na področju raziskovanja in interpretacije naravne dediščine Hrvaške, pri čemer je posebej izpostavila, da je muzej kljub posledicam naravne nesreče nadaljeval z razvijanjem programov, razstav in pristopom k obiskovalcem. Njegove razstave, delavnice, znanstvene raziskave in bogata zbirka naravne zgodovine so muzeju prislužile ugled vodilne institucije na tem področju.
Ohridski Inštitut za varstvo kulturnih spomenikov in muzej je bil nagrajen za prizadevanja pri varovanju in interpretaciji obsežnega kulturnega prostora okoli Ohridskega jezera, kjer s sodobnimi arheološkimi raziskavami ter nacionalnimi in mednarodnimi pobudami oživlja dediščino. Sodniki so posebej izpostavili združevanje vrhunskega konservatorskega dela, znanstvenih raziskav in muzejske prakse, zaradi česar inštitut predstavlja zgled trajnostnega varovanja dediščine.
Letos je bila prvič predstavljena nagrada za ohranjanje slovanske dediščine po svetu, ki je podelila diplome štirim institucijam: Muzeju Kanizsai Dorottya iz Mohača na Madžarskem, Ribiškemu muzeju tržaškega primorja v Križu pri Trstu v Italiji, Muzeju rezijanskih ljudi v Solbici v Italiji in Nacionalnemu češkemu in slovaškemu muzeju in knjižnici v Cedar Rapidsu v ZDA.
Podelitev je spremljala večdnevna strokovna konferenca Odmevi dediščine in prihodnost muzejev (Echoes of Heritage and the Future of Museums), ki je potekala v prostorih Muzeja Hercegovine. Udeležencem je ponudila vpogled v sodobne pristope muzeologije in ohranjanja dediščine. Alessio Mazzolotti, predsednik in generalni direktor Ice Cubes Srl ter ustanovitelj in kreativni direktor Fishbone Creek Sas, je predstavil projekt Genius Loci, ki z uporabo razširjene resničnosti, digitalnih dvojčkov in umetne inteligence odpira nove možnosti za dostopnost in interaktivnost muzejev. Sandro Debono, muzejski mislec in svetovalec, je v svojem prispevku predstavil pristop k muzeologiji, v katerem prihodnost služi kot orodje za razumevanje in oblikovanje sedanjosti. Roberto Zancan, profesor za zgodovino in teorijo arhitekture na HEAD–Genève (HES-SO), pa je poudaril pomen transnacionalnih mrež med mediteranskimi kulturnimi institucijami, ki spodbujajo sodelovanje in ustvarjanje novih ekosistemov za umetniško raziskovanje.
Vseh 32 institucij, nominiranih za nagrado, je v sklopu konference predstavilo konkretne projekte, programe in prakse, s katerimi ohranjajo, interpretirajo in približujejo dediščino. Poseben del programa je bila muzejska tržnica, organizirana na ploščadi pred hercegovinskim muzejem, kjer so muzeji in kulturne institucije na stojnicah predstavili svoja gradiva in predmete ter tako omogočili izmenjavo izkušenj v sproščenem, neformalnem vzdušju.
Zaključek letošnje nagrade ŽIVA je bila strokovna ekskurzija po kulturni dediščini Hercegovine, ki je udeležencem omogočila neposreden stik z zgodovinskimi, umetniškimi in kulturnimi vidiki ključnih spomenikov. Obiskali so samostan Zavala, jamo Vjetrenica in nekropolo Radimlja, samostan Žitomislić ter zaključili z ogledom Mostarja in Starega mostu, večina teh spomenikov je pod zaščito UNESCO.
Dogodek je združil več kot sto udeležencev, ki so imeli priložnost spoznati sodobne pristope k muzeologiji, izmenjati izkušnje in povezati tradicijo z inovacijami. Podelitev nagrad, konferenca z bogatim programom predstavitev in strokovna ekskurzija so skupaj pokazale, kako muzeji in kulturne institucije ohranjajo dediščino ter jo približajo sodobnemu občinstvu.
