Forum slovanskih kultur (FSK) in Regionalni center za varovanje nesnovne kulturne dediščine JV Evrope pod okriljem UNESCO sta 6. novembra 2025 organizirala mednarodni strokovni kolokvij Interaktivne razstave in digitalna kuracija nesnovne kulturne dediščine v muzejih. Dogodek, ki je potekal v Vili Zlatici v Ljubljani, je združil muzealce, kustose in strokovnjake iz osmih držav, ki so skupaj raziskovali, kako muzeji povezujejo tradicijo in inovacije ter kako digitalne tehnologije prispevajo k ohranjanju in interpretaciji nesnovne dediščine.
Uvodne nagovore so imele Andreja Rihter, direktorica FSK, Irena Todorova, direktorica Regionalnega centra, in Tanja Roženbergar, predsednica Generalne skupščine Regionalnega centra. Izpostavile so, da imajo ob izzivih sodobne družbe muzeji ključno vlogo pri ohranjanju žive dediščine in povezovanju ljudi z družbeno realnostjo, tudi v digitalni dobi.
Osrednji del kolokvija je obravnaval širok razpon pristopov k ohranjanju in posredovanju nesnovne dediščine v muzejski praksi. Rdeča nit predstavitev je bilo prepletanje digitalnega in fizičnega ter razmislek o tem, kako lahko tehnologija – od interaktivnih vsebin do celovitih digitalnih platform – podpira dostopnost, interpretacijo in prenos tradicij, znanj ter veščin na nove generacije. Muzeji danes ne varujejo le predmetov, temveč predvsem žive prakse, zgodbe in izkušnje skupnosti.
Govorniki Georgios Papaioannou (Jonska univerza, Korfu, Grčija), Luçjan Bedeni (Nacionalni muzej fotografije Marubi, Albanija), Tihomir Tsarov (Regijski etnografski muzej na prostem Etar, Bolgarija), Tamara Nikolić Đerić (Kulturbüro, Hrvaška), Božana Đuzelović (Muzej Hercegovine, Trebinje, Bosna in Hercegovina), Dino Buljat (Centar za interpretacijo pomorske dediščine DUBoak – Malinska, Hrvaška), Ivona Opetcheska-Tatarchevska (Direktorat za zaščito kulturne dediščine, Severna Makedonija), Adela Pukl (Slovenski etnografski muzej, Slovenija), Isidora Đurić (Fakulteta za tehnične vede, Univerza v Novem Sadu, Srbija) in Stanislava Jovanović Mindić (Galerija Matice srpske, Novi Sad, Srbija) so prikazali, kako sodobni muzeji ustvarjajo spodbudno okolje za mlade ustvarjalce, razvijajo nove modele vizualne kulture in spodbujajo dialog med uveljavljenimi avtorji ter novo generacijo kustosov. Poudarili so vlogo festivalov, nagrad, uprizoritev, izobraževalnih programov in drugih oblik sodelovanja skupnosti, ki ohranjajo tradicije žive in jih prenašajo v prihodnost.
O muzeju se je razmišljalo kot o prostoru, kjer se snovna in nesnovna dediščina dopolnjujeta. Predstavljeni so bili primeri, kako lahko zbiranje, dokumentiranje in interpretacija z različnimi avdiovizualnimi ter digitalnimi orodji okrepijo varovanje žive dediščine in omogočijo bolj poglobljeno razumevanje njenega konteksta. Izpostavljeni so bili inovativni interpretacijski pristopi, ki povezujejo naravno in kulturno krajino v celovito identiteto lokalnih skupnosti, ter projekti, ki starodavne elemente dediščine umeščajo v sodoben digitalni prostor prek virtualne resničnosti in interaktivnih tehnologij. Med ključnimi izzivi je bila omenjena muzealizacija praks, kot je ples, ki jih je težje zajeti brez fizičnih artefaktov, a ostajajo bistveni del žive dediščine.
Kolokvij je osvetlil, kako lahko muzeji s premišljeno rabo tehnologij, sodelovanjem s skupnostmi in razvojem inovativnih interpretacijskih metod postanejo aktivni nosilci žive dediščine.