Forum slovanskih kultur je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koper, Evropsko muzejsko akademijo in Goriškim muzejem med 25. in 28. majem organiziral mednarodno poletno šolo muzeologije Piranova. Tokratna, že šestnajsta izvedba je nosila naslov Širjenje obzorij – odmevi dediščine v prihodnosti muzejev. Program je potekal v Kopru, v prostorih Pokrajinskega muzeja, kjer je k vzpostavljanju dialoga o perečih temah sodobne muzeološke prakse prispevalo trinajst govorcev iz sedmih držav. Na povabilo k udeležbi na poletni šoli so se poleg študentov odzvali tudi kustosi, konservatorji in strokovnjaki, zaposleni v muzejskih ustanovah – ne le iz Slovenije, temveč tudi iz ZDA, Nemčije, Bolgarije, Srbije, Črne gore in drugih.
Raziskovali smo, kako dediščina navdihuje muzeje, da niso zgolj ohranjevalci preteklosti, temveč tudi soustvarjalci raznolike, vključujoče in v prihodnost usmerjene muzeologije – kako se torej preteklost kot »odmev« odraža v sodobni muzejski praksi. Udeleženci so sodelovali pri razmisleku o tem, kako lahko digitalna orodja izboljšajo dostopnost, interakcijo in dolgoročno ohranjanje dediščine. Kulturna dediščina povezuje izzive (kulturne) identitete, migracij, multikulturalizma in digitalizacije – vseh ključnih pri razmisleku o tem, kako je ustrojena sodobna družba.
Po uvodnih pozdravih Andreje Rihter, direktorice FSK, Marka Bonina, direktorja Pokrajinskega muzeja Koper, in Vesne Pajič, svetovalke župana MOK za kulturo in mednarodne projekte, je s spletnim predavanjem začela Dragana Lucija Ratković Aydemir, ustanoviteljica in direktorica Muze d.o.o., hrvaškega podjetja, specializiranega za interpretacijo dediščine, (ekološko) muzeologijo in trajnostni kulturni turizem. Iz iste organizacije sta se nam pridružili Mateja Kuka Brkić in Iva Klarić Vujković, ki sta pripravili praktični vpogled v zasnovo razstavnega programa. Dorian Koçi, poznavalec politične zgodovine in muzejske komunikacije, je program dopolnil s predavanjem o spreminjajoči se vlogi muzejev.
Jutro drugega dneva šole je bilo posvečeno sodobnim tehnologijam in njihovi uporabi v muzejskih institucijah – z nami so bili Massimo Negri, znanstveni direktor Evropske muzejske akademije, Darko Bilandžić, vodja marketinga v Kulturnem muzeju v Vučedolu, Laura Diamanti, koordinatorica nagrade Heritage in Motion, in Henrik Zipsane, direktor Evropske muzejske akademije. V zadnjem sklopu programa, ki ga je sooblikoval Borut Rovšnik, muzejski svetovalec iz Slovenije, so se govorniki posvetili temi migracij in multikulturalizma: kustos Jakob Parby z Danske je predstavil razstavo Becoming a Copenhagener; Małgorzata Waszczuk iz Poljske, predstavnica Muzeja zgodovine poljskih Judov, se je osredotočila na raziskovanje in interpretacijo občutljive dediščine; Giacomo Sferlazzo, politični aktivist in umetnik z Lampeduse, je predstavil delovanje projekta PortoM, v sklopu katerega zbirajo in predstavljajo »migrantske objekte«; ter Helen Crutcher, raziskovalka interpretacij podnebnih sprememb in njihovih vplivov na svetovno dediščino, ki je govorila o tem, kako muzejske institucije naslavljajo migracije.
Program se je v sredo, 28. maja, nadaljeval v Novi Gorici, kjer je goste sprejel direktor Goriškega muzeja, Vladimir Peruničič. Kustosi so nas popeljali po zbirkah na gradu Kromberk, v Taktilni galeriji, kjer je dotikanje predmetov dovoljeno (in zaželeno!), pa smo si ogledali, na kakšen način se lahko umetnost približa osebam z okvaro vida.
Piranovo smo sklenili v čezmejni Novi Gorici in Gorici, letošnjih nositeljicah naslova Evropske prestolnice kulture. V mestih, kjer se stikata prihodnost in preteklost, smo si ogledali Muzej na meji in se sprehodili čez Trg Evrope, ki povezuje obe državi. Piranova je tudi letos potekala v znamenju odprtosti – do sprejemanja novega, neznanega, drugačnega. Sočasno pa je ponudila tudi prostor za refleksijo o naši preteklosti, naši dediščini. Kakor je v svojem nagovoru poudarila direktorica FSK, Andreja Rihter – naučiti se moramo, kako lahko dediščinske »odmeve« uporabimo za oblikovanje inovativne in relevantne prihodnosti muzejev.
